Pred kratkim mi je umrl oče (imel je raka trebušne slinavke), to kar so delali določeni zdravniki in medicinske sestre oz. brati bom napisal, kar v alinejah.

-oče je imel bolečino v križu, osebna zdravnica ga pošilja domov z tabletami proti bolečinami in ne odredi nobene preiskave
-urolog na kliničnem centru pošlje očeta domov brez izvidov (izvedena punkcija ledvice)ker ne najde ključev od svoje pisarne!!!
– kirurginja na kliničnem centru opozori urologa na odebeljen dvanjasternik, a se on ne zmeni na opozorilo in odredi drugo punkcijo ledvice
-rezultate čakamo več kot mesec dni (ker je pač avgust in so dopusti!!!!)
– na gastro oddelku opravijo gastroskopijo, kjer na začetku odkrijejo benigni, čez 3 tedne maligni tumor
-zdravnik nam hladno na hodniku pove, da oče umira in nas odpravi v petih minutah
-za vse informacijo smo morali loviti zdravnike in jih prositi, da nam sploh kaj povejo
-onkolog nam na začetku (z vzvišenim in hladnim tonom) pove, da zdravljenja ne bo (ne operacije, kemoterapije, obsevanja), ter da on dela v interesu pacijenta. Oče je imel med tem že nevzdržne bolečine.
-kljub temu (verjetno z pomočjo mlade zdravnice, ki se je edina zavzela za mojega očeta) izvedejo 2x obsevanje hrbtenice in metastaze
-onkolog na moja vprašanja o alternativnem zdravljenju (Ukrain, Vitamin B-17) odgovarja z posmehom, namesto da bi kaj svetoval, poskuša pokazati superiornost nad mano
-zanimanje za pacijenta pod vsakim nivojem sestre hrano prinesejo in odnesejo ne da bi preverile če je pacient kaj pojedel
-očeta odpustijo iz bolnice, ne da bi nas na to opozorili (oče ne more več hoditi), na našo prošnjo o rešilcu debelo pogledajo, nato čakamo rešilca 6ur
-v isti bolnici nas ne opozorijo na možnost tromboze (če pacijent veliko leži), niti ne ponudijo zdravil, ki bi trombozo preprečevale
-oče je sladkorni bolnik vendar nas naši presvetli zdravniki znova ne upozorijo, da ne sme jemati tablet za nižanje sladkorja v krvi, ker trebušna slinavka podivja v tem stadiju bolezni
-oče pade v sladkorno komo in rešilec potrebuje več kot pol ure da pride iz centra do šiške
-na urgenci čakamo do 4 zjutraj na posteljo, ki jo zdravnica ne najde na celem kliničnem centru, ko jo končno povprašamo kao da ni proste postelje nam odgovori, da se lahko zahvalimo Kebru!!!!!
To sem napisal na kratko, kaj se je dogajalo v zadnjih mesecih, ko smo se borili za očeta. Lahko bi napisal knjigo o tem in tudi sedaj sem izpustil (nevede) kakšen dogodek.
Grozno je to, da celo življenje plačuješ to naše zdravstvo in na koncu ko rabiš njihovo pomoč ti obrnejo hrbet. In na koga naj se obrnem z pritožbo?
Zdravniki se mi bodo verjetno smejali v obraz in tudi nihče ne bo odgovarjal za svoja dejanja in to se mora pri nas spremeniti, da ne bodo več bogovi v belem saj so oni tam zaradi nas in ne obratno!!!!

Pozdravljen,
no to je prava grozljivka, samo da v njej nastopajo zdravniki bogovi.?

Naj povem da se mi je pred kratkim dogajala ista grozljivka. Od osebnega zdravnika dobimo napotnico pod “nujno” za pregled v bolnici. Ko pridemo tja nas napotijo pred vrata št.1, tam čakamo dve uri nato brez videnja zdravnika dobimo drugo napotnico za druga vrata, gremo tja in tam zopet čakamo kaki dve uri, pride sestra in nam pove da moramo v laboratorij nato pa naj pridemo čez mesec na kontrolo. Halo, z napotnico pod nujno pridemo, opravijo samo laboratorijske priiskave brez rezultatov nas pošljejo domov in naročijo čez mesec. Mislim da se tu vse konča. Naj povem še to da se je to dogajalo v Šempetrski bolnici. Mislim da bomo reveži vedno reveži. Pa lep pozdrav.

Pozdravljen,

sem mladi zdravnik, ki dela na “drugi strani” …

Vse to kar opisujes so absurdi, ki jih moram dnevno gledati ob svojem delu …

Zakaj se to dogaja ?

Ker ni nobenega, ki bi vzel stvari v roke in uredil sistem. Jaz pocasi zgubljam upanje da je kaj takega sploh mogoce v takem “socialisticnem” zdravstvu.

Dejstvo je da so zdravniki obupno preobremnjeni (vendar seveda ne vsi). Medtem ko se eni sprehajajo po bolnicah in prenaročajo paciente v svoje privatne popoldanske ambulante, drugi delajo kot črnci. Vcasih se pocutim prav grozno, ko cloveku niti ne morem povedati da bo umrl (ko nimam casa), kaj sele da bi mu razlozil stranske ucinke zdravil, mu poskusil razloziti njegove dvome in podobno …. Svojce moram odpraviti v minuti ali dveh (ja slab je, umrl bo, veste zdajle nimam casa, a se lahko pogovorimo kdaj drugic ).. Pregled moram skrciti na najnujnejse znake, … Blage znake, kot so recimo bolečine v hrbtenici clovek seveda ne more ocenjevati ce dela v razmerah, ki so podobne tistim v bolnici Franji …

To kar opisujes je rezultat nereda v zdravstvu … Ljudem se mece pesek v oci v obliki “udarnih ministrov, ki bodo izvedli udarne reforme” …

Po mojem je v zdravstvu ogromno rezerv, priblizno tako kot jih je bilo v socialističnih firmah, ki so ena za drugo propadle ali pa začele vec delati in ne več sestankovati in prirejati razne kongrese in reforme …

Kako se bo pa ta problem rešil pa nimam pojma … po mojem za to niso krivi zdravniki, temvec je za to kriv ta debilni sitem, ki omogoca en kup mahinacij, ne obvezuje pa nobenega skoraj za nic …. tu se niti priblizno ne ve kdo pije in kdo plača ….

—————

Pa še to … verjetno te zanima kako lahko vse to gledam in nič ne spremenim … Enostavno zato ker nimam nobenega vzvoda “oblasti”. Ta nečloveški sistem krmilijo aparatčiki, ki preko zakonodaje držijo v rokah konce oblasti nad dogajanjem v zdravstveni ustanovi …. vendar se ne držijo tržnih zakonitosti, ker se jim enostavno ni treba …

Enostavno vprašanje :

Kako dolgo bi hodil po kruh v trgovino, v kateri niti ne bi bilo izložbe ? Na vratih bi pisalo : “Ne trkaj, počakaj !”

Vsake pol ure bi prišla ven prodajalka, ki bi spustila naprej pet kupcev …. ko bi končno prišel na vrsto, recimo po treh urah, bi ti dali suh kruh, ne zavit niti v navaden papir ? Seveda bi lahko zbiral samo med dvema vrstama kruha … beli ali črni …

Če se spomniš je bilo s kruhom podobno v naši državi še pred 10 leti … Danes imaš pa kruha 24 ur na dan in toliko vrst da niti ne veš kakega bi kupil 😉

Se popolnoma strinjam z napisanim, čeprav lahko rečem, da je še premilo napisano.

Vse kar se dogaja v KC sem občutila na lastni koži kot zaposlena – in zato sem od tam pobegnila. Povedala bi samo še to:

– zdravniki: ja, malo jih je, ki delajo res s srcem za človeka, ampak se najdejo.
– medicinske sestre: več ali manj so “ta južne”, ki v pogovoru med seboj uporabljajo srbski jezik. Po 10, 20, 30 letih dela se žal ponovno pokaže, da niso niti toliko intelektualne, da bi osvojile jezik države v kateri delajo. Pa še to: obrnejo se tako kot piha veter oz. z drugo besedo: so hinavske in samo čakajo kdaj bodo kaj dobile (bodisi s strani bolnikov, bodisi s strani nadrejene sestre v obliki večje plače). Bolniki velikokrat dajo kaj, čeprav velikokrat še doma nimajo kaj za jesti, samo da bi se jim človeško godilo v bolnici, sestre to pograbijo – o odnosu do podarjene stvari (ki je že kar nujnost) pa rajši ne bom govorila, pa najsi gre za kavo, bajadere,….
– gospodinje in čistilke: ja tudi te so večinoma “ta južne”. Večinoma hodijo v službo izključno zaradi denarja – kakšni so rezultati dela, se pa tudi vidi.

Z upanjem, da bom čimmanjkrat obiskala KC (da ga ne bi nikoli, je žal utopija) vam želim čim manj neprijetnih izkušenj. Vendar če boste na to pripravljeni, vam bo potem lažje.

Da ne boste popolnoma izgubili upanja…
Lani v mesecu maju sem bila operirana na KC na ginekološkem oddelku(endometrioza).Vsi so bili do mene skrajno prijazni-sestre, zdravniki, čistilke,gospa v sprejemni pisarni,…Moram dodati tudi to, da sem med tistimi pacienti, ki spadajo med zahtevne- nonstop sem nekaj spraševala, prosila,…Vsi so se z mano pogovarjali z nasmeškom na ustih in mi moje bivanje v bolnici zelo olajšali!!!Pred odhodom v KC sem zaradi izkušenj, ki sem jih brala med posti na teh straneh, imela nočne more…Po tej poti zato še enkrat hvala celi ekipi na ginekologiji KC in dvema zlatima zdravnikoma dr. Živi Novak Antolič in dr. Cvjetičaninu.Imen sester žal ne vem…
Lep pozdrav,
Anchy

Hvala, za iskren prikaz resnice z druge strani. Kot uporabnik imam tudi sam pogosto videti in cutiti to, kar opisujes. Sicer pa ni samo v zdravstvu tako, mislim da je tako povsod kamur ta drzava vtika prste.. Tudi jaz ne vidim resitve v doglednem casu.

Menim, da se s morebitno spremembo politicne opcije se razmere ne bodo spremenile na boljse.. Kvecjemu na slabse, saj bodo prisli se bolj nesposobni in bogastva zeljni feudalci, ki bodo sisteme prilagodili svojim potrebam.. To pac sodim po kratkem obdobju Bajukove vladavine..

Pa ne obupaj prehitro, ker si se mlad morda le enkrat docakas dan, ko bo kaj drugace..

SRECNO,
prijatelj

treba jih je postreliti če mene vprašaš- seveda samo malomarne pa nesposobne.

Kar malo me obide groza, ko berem nekatere stavke tukaj. V Sloveniji sicer ne zivim vec kar lepo stevilo let, a imam tam domace. Na splosno me zadeve o zdravstvu zanimajo. Zalostno je, da takole vstopamo v Evropo, najbrz slovenski politiki mislijo, da lahko ‘potegnejo za nos’ evropske politicne glave in se premalo zavedajo kaksna miselnost pretezno vlada v zahodni Evropi in da je dva milijona Slovencev ‘mala muha’…

mene pa obide groza ko naletim na totalno nesposobnega pa malomarnega zdravnika , ki ni za drgam k za krave past.
ja jebi ga , okusi so razlicni.
ene motijo mali ku*ci druge pa niti propadla država ne.