zdraviliško zdravljenje po zamenjavi kolka
Spoštovani,
Oseminšesdesetletni sorodnici so sredi decembra zamenjali kolk, zato je njen osebni zdravnik na predlog odtopeda v odpustnem pismu predlagal napotitev na zdraviško zdravljenje. Imenovani zdravnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je včeraj izdal odločbo da ni upravičena do zdravljenja v naravnem zdravišču, z obrazložitvijo, da je “Predlog je preuranjen”! 0 morebitni indikaciji za zdraveliško zdravljenje bo po njegovi obrazložitvi potrebno ponovno odločati po kontrolnem pregldu pri ortopedu, v kolikor bo to narekoval tedanji lokomotorni status. Tak pregled bo imela v bolnišnici šele konec marca. Rok za pritožbo je tri delovne dni od vročitve odločbe pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdraystveno zavarovanje Slovenije, ki je izdal odločbo, kar se mi zdi nerazumno kratko.
Glede, da je naveden razlog “Preuranjenost”, se mi zdi, da gre le za manever zavarovalniškega zdravnika, se posebej, ker v nadaljevanju obrazložitve zavrnitve navaja, da je Pravica do zdraviliškega zdravljenja, ki je zagotovljena pri bolezenskih stanjih, kot so opredeljena v 45. č1. Pravil in v primeru, da zdraviliško zdravljenje zagotavlja izpolnitev vsaj se enega od pogojev, določenih v 44. č1. Pravil. Kot lahko laično razumem ta člen je skoraj zanesljivo, da bi takšno zdravljenje sedaj (razgibavanje pod vodstvom terapevta) omogočilo “bistveno izboljšanje zdravstvenega stanja za daljši čas in tudi povrnitev funkcionalnih in delovnih sposobnosti”. Pri tem je važno dejstvo, da ima sorodnica indicirano tudi začetno artrozo drugega kolka. Zanima me kakšna je uveljavljena praksa v takšnih primerih in ali je sploh smiselno pisanje pritožbe, ki jo je potrebno nasloviti na istega zdravnika, ki je izdal negativno odločbo.
Za odgovor se v naprej zahvaljujem,
Srečno,
prijatelj
Iz lastne prakse vam lahko le povem, da je verjetnost, da bi vam pritožbo rešili pozitivno zelo majhna. S takšnimi problemi se srečujemo dnevno in so posledica dejstva, da so sredstva, ki so na voljo zavarovalnici za financiranje zdraviliškega zdravljenja precej manjša od potreb in verjetno ne ustrezajo obsegu pravic, ki naj bi jih imel zavarovanec.
Zakaj je temu tako je pa že vprašanje za koga drugega…
Mislim, da ni problem le pri ministru. Po mojem osebnem prepričanju gre tu za širši problem družbe, ki pričakuje izjemno visok standard zdravstvene oskrbe in to za vse državljane brez razlik ob nesorazmerno nizkih prispevkih.
Za informacijo vam lahko povem, da v zahodnoevropskih državah praktično nikjer zdraviliška rehabilitacija ne sodi v pravice, ki izhajajo iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja.