Zdaj je jasno, kaj naj naši sonči študirajo – medicino!
Pravkar objavili pri poročilih, da so zdravnice in zdravniki najbolje plačani kader v državi (v širšem smislu). Uradno tudi 10.000 €. Kje so še dodatki (nočna dežurstva,…)! Pa še primanjkuje jih.
Torej sončice in sončki, spravite se študirat Anatomijo (še preden greste na MF).
Še se najdejo perspektivni poklici.
drage moje-stara sem 36 let, sem zdravnica specializantka (pred mano je se specialistični izpit, ki mi bo meni in moji druzini pobral pol leta mojega zivljenja in zivcev) -moja placa je 1300 evrov, na dežustvo (beri tam sem od osmih zjutraj do 16.00 naslednjega dne) dobim 100 evrov. Toliko o tem kaksne blazne plače imamo zdravniki!
Sem šla zdajle preverit direktorja našega ZD.
Plača okrog 8.000€, 1/2 del.časa direktor, 1/2 del.časa ordinacija, na strani našega ZD pa vidim, da je bil v decembru (na ta mesec se nanašajo podatki) 8x v stanju pripravljenosti do 15. ure, 1x do 20.ure, 11x dežuren.
Se ti še vedno zdi zelo visoka plača?
Saj je, ampak tudi delal je.
Evo, še ena tukaj. Ko se boste za naredit medicino nasedeli po toliko in toliko ur za vsak izpit in odpovedali tolikim stvarem, tolikim vikendom, ko boste partnerju spet razlagali zakaj ne morete z njim tja, in potem v službi prav tako – dežurstva, sobotni popoldnevi, ko spet ne boste z vašimi bližnjimi in otroci, nosili odgovornost za življenje nekoga drugega, stres in boste povrhu vsega deležni še tega bolanega lova na čarovnice in izkrivljanja dejstev kot se ga grejo neki kao ”mediji” v tej državi, in ob vsem tem boste imeli z vsemi dežurstvi vred plačo kot jo ima najmanj marsikateri računalničar, javni uslužbenec z malo boljšimi vezami, ekonomist, tržnik ali pa parketar, pol se pa oglašajte!
Ampak kaj, ko je tako lepo biti GLUP.
Tistim ,ki koga zafurajo, bi morali vzeti vse! Štrleče rame po poškodbi, ki je nihče ne opazi… Zanikrnost na urgenci,arogantnost… Spoznajo se le na farmacijo in koliko tablet določene farmacevtske fružbe bodo potalali. Fej in fuj! Niti Hipokratove prisege ne poznajo oz. se norčujejo iz nje. Nevrologi ne znajo govoriti slovensko, ortopedi pošiljajo v zasebne ambulante.
Če bi bilo po moje, bi ukinila vse prispevke v državno blagajno in plačevala sproti tistega, ki bi mi kaj pomagal. Tako pa šlampariji ni videti konca! Eni imajo vse božje dodatke in tretmaje, eni s 40 let delovne dobe, brez obiska pri zdravniku, ne dobijo osnovnega. Sram naj jih BO!
sem sobna zdravnica v UKC Lj (torej po strokovnem izpitu). sprva sem čakala na razpis specializacij, zdaj mi je jasno, da odhajam iz klinike, čeprav je delo s pacienti načeloma fino, sodelavci super.
ampak kaj moram v enem dnevu narediti, koliko nesmiselnih telefonskih klicev, papirjev, namenjenih samim sebi izpolniti,… skrbeti za pol oddelka , pisati neskončne odpustnice, prepisovati morje izvidov, ker se ne dajo preprosto kopirati iz rač programa…sploh ne morem delati natančno, kot želim, ampak hiteti, da zadostim pravilom, sestram, administratorkam, pacientom, svojcem.
domov prihajam tako obremenjena, da se pozna na odnosu s fantom, ki ga moti utrujenost in otopelost po službi
med vikendi sem stara jaz, med tednom se ne prepoznam
če bi bilo tako idealno, ne bi razmišljala o odhodu, tudi moji kolegi ne, ki jih specializacije sploh več ne zanimajo, vsaj ne v slo, čeprav smo še kakšno leto nazaj vsi trepetali, kako bo
zdaj se samo nasmehnem
prišla-videla-kmalu bom odšla
bila je zanimiva izkušnja v življenju študirati medicino in delati n akliniki, ampak kariero bom delala izven klinične medicine
upam, da moji otroci ne bodo niti odprli anatomskega atlasaž
replika na “le kje?”
mene pa zanima, le kje si ti videla, da delajo dosti več? v nemčiji sem bila na erasmus izmenjavi in posameznik je naredil polovico tega, kar naredi v Sloveniji
druga zadeva je, da imajo boljši informacijski sistem itd., da je vse skupaj še hitreje in se lažje posvetijo pacientu. to je vse.
Pa zdravniki božji saj sami ne želite imeti boljšega sistema, ker vam očitno tako paše.
Ko rečeš zdravniku,d a bi lahko imel objavljen mail, da kdaj kiaj vprašaš in se posvetuješ po mailu te pogleda kot, da si z lune padel. A še to bomo sedaj delali ?
Ja vraga no ? A to, da bi lahko imeli za vsaj 25 % manj ljudi v čakalnici na ta način pa nihče ne pomisli. Jaz velikokrat rabim samo posvet in to ne posvet z med. sestro ampak z zdravnikom, ki pozna mojo bolezen. Tako pa vsake 2-3 mesece sedim v čakalnici in 3-4 ure kradem sebi, delodajalcu in zdravniku čas.
Zdravnikov je dovolj samo organizacija je za en drek. Mnogim pa to paše, ker se ustvarja vtis, da ste vsi silno obremenjeni in zaposleni in zato lahko izsiljujete celo državo.
Vedno mi je bilo samoumevno, da grem na medicino. Že od malega sem nekako v tem, saj je to v naši familiji tradicionalen poklic. Dedek me je že kot otroka malo za hec malo zares “določil” za svojega naslednika na svojem strokovnem področju. Pri nas se je o medicini vedno veliko pogovarjalo, pa tud z branjem knjig in člankov sem si že pridobil kar precej znanja (po oceni drugih). Imel sem priložnost precej stvari videti tud v živo. Čutim željo, da bi deloval predvsem na raziskovalnem področju in pomagal ljudem. Denar in status mi pri tem nista toliko pomembna. Materialno smo doma sicer dobro preskrbljeni, a o kakšnih hudih tisočih evrih ni govora. Zdaj, ko sem pred odločitvijo, pa ne vem, kaj bi. Leta napornega študija, mene pa zanima še kup drugih stvari. Kasnej specializacija, odgovornost, ne nazadnje tud metanje polen pod noge, tekmovalnost, klani, slabe možnosti raziskovalnega dela … Kljub želji bom verjetno izbral lažjo kemijo ali farmacijo. Mogoče se vidim tudi v tujini. Starša razumeta in me podpirata.