Ko nekoga res imaš rad pa se od njega moraš umakniti. Ne zmoreš več. Izčrpavanja, nenehnega prepira zaradi ene in iste stvari. Praznih obljub, nenehnih laži. Ko je enostavno preveč. Ko tudi ljubezen ne prenese toliko slabega. Ko vse izpuhti.

Nikoli nisem razumela zakaj ljudje lažejo. Kako lahko nekomu govoriš da ga ljubiš istočasno pa ga v oči gledaš in lažeš. Tega nisem nikoli razumela. Kaj to človeka žene v laži. V čem je naslada? Ali takšni ljudje res ne dojamejo. Tudi ko jih ujameš v laži in jim dobesedno razorožiš, še vedno vztrajajo na svojem. Na koncu pa sem še jaz kriva- ker če bi jaz bila drugačna, mi ne bi lagal. Jaz sem ga prisilila v laganje, ker mi ne more povedati resnico, ker sem potem jezna, pa žalostna ipd.

In očitno je naslada laganja tako močna, da so ljudje pripravljeni izgubiti vse zato da vztrajajo v svojih lažeh. In imajo milijon izgovorov…..mama mia. Toliko izgovorov kot lažnivci, ne premore noben. Po moje tut hudič ne. Ena v sekundi. In kako hitro se znajdejo…..neverjetno.
Nekaj časa lahko vsak tolerira, samo enkrat pa je res preveč. Enkrat pa je res konec. Vsi vemo, da se je vredno za nekaj boriti, samo včasih pa res ni. Ni se vredno za vse boriti, za vsako ceno. Treba je ohraniti lastno zdravje, lastno dostojanstvo. To nima cene….

Bolečina in boleči spomini pa ostanejo. Rane. Krvave in boleče. Sama ne vem kaj več boli, laži ali porušena vila pričakovanj in načrtovane prihodnosti. Ali me več boli da sem bila nalagana ali pa to, da sanje in cilji so propadli. Obetajoča srečna prihodnost je razblinila….

Pozdravljeni,
kdo bi vedel, kaj bolj boli, tako laži kot porušena pričakovanja močno bolijo.
Ja, mislimo, da je nekaj tik pred tem, da se realizira, nato pa se razblini. In si rečemo: “Ne no (ne že spet). ” Ampak resnica je očitna in boli. Če zmoremo, občutimo bolečino, zdržimo z njo. In le to občutenje bolečine nas prerodi, iz nas naredi močnejše, drugačne ljudi, bolj modre, bolj svobodne z več izkušnjami. Ne glede na vse ljudi, ki pridejo v naše življenje in tudi gredo, je najbolj pomembno, da zgradimo ljubezni poln odnos do sebe. Preproste se sliši a ni vedno preprosto biti ljubeč do sebe. Če zmoremo vzpostaviti trajni ljubeč odnos do sebe, potem lahko v trenutkih največje bolečine, zdržimo in se zavedamo dejstva, da vse mine. In da bo tudi ta bolečina minila. Pomembno je, da jo ne potlačimo vase, ker bo samo poniknila in slej ko prej ponovno prišla na površje.
Izogniti se bolečinam in razočaranjem se ni možno, obetajoča srečna prihodnost pa je možna, kljub občasnim bolečinam in razočaranji, le vedno znova je potrebno verjeti vanjo, jo občutiti kot da je že tukaj.
Naj ne boli preveč, to vam želim, in naj vas prerodi, to kar se vam zdaj dogaja.

Lep pozdrav

Bere se kot ljubica ki je prišla k pameti…Sory..ampak ne podaš ničesar…kakšne laži…karkoli..da bi ti lahko kdo pomagal z nasvetom

Ja, točno tako se bere. In po vsem tem času očitno sem bila ljubica, ki je po enem letu končno videla in sprejela resnico. Nisem vedela, da sem ljubica. Bolj ko sem poskušala ugotoviti kaj se dogaja, manj dokazov in dejstev sem dobila.

Ko sem ga spoznala, je določene stvari govoril javno, tudi moja prijateljica je bila zraven, ki je slišala da tip govori kako živi sam, da je hiša prazna, da ce hočemo smo lahko pri njemu. Obnašal se je tudi tako. Kasneje ko se je začel z menoj ´ukvarjati´ mi je rekel da je locen, da ima dva otroka. Želel je živeti z menoj – si iskal službo – mi govoril kako se rece firmi s katero naj bi začel delat – celo telefonsko in imena ljudi mi je dal…, se pogovarjal o tem kako bova organizirala obiske njegovih otrok, kako bomo organizirali dopust itd. Pisal mi sporočila, da je glih s hčerko in me ona lepo pozdravlja. ……. Pa da je bil s sodelavcem, sta se pogovarjala o tem kako bo on zdaj z menoj. Pa se in se….. Otrok nisem spoznala, na mojo željo, ker mi je bilo preveč vse na enkrat. Sodelavcev njegovih tudi ne, ker nekako dogovorjeni termini niso ratali…

Ustavilo se je ko sem vprašala za dokumente – pogodbo o delu. Tu se je začelo podirati.

Vmes sem sama brskala da bi več izvedela o njemu. Na njegovem FB profilu je bilo videti otroke. Dva otroka o katerih mi je pravil. Z zeno sta bila tudi na FB povezana, vendar nikjer nobenih komentarjev ali slike cele družine – ne na njegovem, ne na otrokovem ne na njenem profilu. Vse je zgledalo tko uradno – kot da nobeden z nobenim nima kaj dosti…..hecno vse skupaj…. Ali pa tako zgleda, ker ima tako nastavljeno….da pac Ne-Prijatelji ne vidijo ničesar…. Ne vem

Ko sem prvič imela z njim kreg, sem ji poslala eno sporočilo – sem hotela preveriti ali je tip res ločen. Nikoli nisem dobila odgovora – sporočilo ji ni bilo dostavljeno. Zenska je zablokirala vse kar je lahko – tudi sporočila ji ne moreš poslati. Na njenem FB profilu ni videti nobenih aktivnosti dve leti. Da bi pred dobrim tednom objavila sliko cele družine. In kar je najhuje, s tremi otroci. Ne zgleda da so ločeni ali pa da ona ima nekega drugega partnerja – kot je on meni razlagal. Jaz sem pa konec aprila bila z njim, in sem ga čakala da pride iz sodišča – ločit se je sel…haloooo…. Tip je imel narok na sodišču za ločitev.

Jaz sem z njim ze dvakrat vmes hotela prekiniti. Vsakič me je – sem se, zvlekla nazaj v spletke. In vsakič me je obtoževal da kako jaz nisem bila fer do njega, kako sem jaz njega vlekla za nos, pa kako sem jaz njega nategnila, da sem jaz naredila konec – ne on. Da on hoče biti z menoj in hoče da nama uspe. On ne bi naredil konec. Vmes je hotel da naredim FB profil – najin, da mu dokažem kako imam resne namene z njim… in je bil jezen, ker nisem – jaz sem mu rekla, da bom to naredila, ko bova skupaj živela.

Tretjič sem naredila konec v začetku maja letos – dokončno. In ostajam pri tem. Tokrat ne bom ponovila napake. Mi pa vsake dva tedna pošilja sporočila, da kako to ni vredu, da on brez mene ne more živet, kako ga boli, pa kako on želi da nama uspe, da me nikoli ni hotel prizadeti…..in podobno sranje.

Ko sem zdaj našla sliko sem mu poslala sliko….se je razjezil. In ko sem ga soočila, mi je rekel, da ja, mi je lagal da je poročen. Vprašala sem ali njegova žena ve, je rekel da ne. Potem sem mu rekla, da bom poskrbela, da bo vedela, mi je napisal da kakšna sem, da želim uničiti življenje trem otrokom, da bo dal mojo telefonsko hčerki pa naj ji sama razložim zakaj ima uničeno življenje, da kako sem jaz nesrečna oseba in se hočem prek otrok njemu maščevati, da ni Čuden da sem sama….. 1h uro kasneje, pa kako mu je hudo, da gleda svojo hčerko in upa, da njej ne bo nihče kaj takšnega naredil…

Skratka, mislim da sem imela opravka s psihopatom. Bila sem ljubica- nevede. Na začetku sem mu jasno povedala, da se s poročenimi moški ne pečam, zato me je lagal – da bi me pofukal. Vedel je, da ce mi pove po pravici, ga bom odpikala. Kaj se je dogajalo sam bog ve. Tip je poročen in namesto da bi bil vesel, ker sem naredila konec, mi teži kako sem jaz kriva da je med nama konec. Moraš biti bolan za kaj takšnega….. nimam druge razlage.

In ja, zdaj sem končno bila sposobna sprejeti resnico. Ce bi mi kdo kdaj rekel, da bom kaj taksnega doživela, mu ne bi verjela. Ne bi verjela, da obstaja nekdo, ki je sposoben tako prepričljiv ne samo besedno, temveč tudi čustveno lagati. In verjetno, če bi ga zdaj poklicala bi on nadaljeval s svojimi umazanimi igrami. To pa se ne bo zgodilo, ker sem končno prekinila vse stike. Dokončno.

Seveda me matra in zanima kaj hudiča se je dogajalo. A je on bolan. Al pa je res tako hudičevo dober prevarant. Ker ves čas vali krivdo name. Saj mi je vmes tudi rekel, da kako sem jaz njega zvlekla v posteljo – on ni imel namen z menoj se kakorkoli pečati… Mi je pa slabo od vsega, ce bi lahko bruhala da bi pobruhala vse te negativne občutke, bi to takoj naredila. Bo trajalo kar nekaj časa da se od tega vsega odlimam in poberem. Najbolj me boli, da sem padla v razmerje s poročenim moškim, kar je v popolnem nasprotju z vsemi mojimi načeli. Zavestno tega ne bi naredila za nobeno ceno – tudi ce nikoli v življenju ne bi videla moškega…

Draga moja… Vse to je možno oz. Normalno v današnjem času… Ravno imam obdobje prebolevanja ker sem se znebila podobnega psihopata kot je tale tvoj… Vsega sem bila kriva jaz… Jaz sem ga zapustila… Jaz sem tako hotela… Le da jaz nisem bila ljubica ampak njegova gospodinja.. Ljubicam se je lepše godilo kot meni… Hja… In na koncu nisem vredna nič…. Pa čeprav je bil starejši od mene 10 let.. Locen… Dva otroka… Bi človek reku da pa se malo streznes… Jok brate odpade…. Taki proti 40 so se bolj nori… Ampak gremo naprej..