Pozdravljeni vsi skupaj,

bom čisto na kratko napisala. S partnerjem s katerim pričakujeva otroka, je zadnje čase milo rečeno, pravi kaos. Že pred naraščajem partner ni bil naklonjen odkriti komunikaciji in ni prisluhnil mojim čustvom in potrebam. Skrbi me kako bo. Vem da je v preteklosti obiskoval psihoterapijo in mu je psihoterapevt rekel, da je preveč tehničen. In to se dogaja tudi pri nama. Ko mu omenim kako se počutim na lep način, da sem žalostna,da si želim več interesa z njegove strani, se v trenutku postavi v položaj obrambe. Zanika vse, ne pokaže sočutja in me večkrat tudi užali (da nisem invalid, da ga izkoriščam,da sem p*** nehvaležna…). Ne morem več jokati in ne gre z njim ne lepo ne grdo. Kaj naj storim ? za otročka sva bila oba ZA,on ima že enega otroka od prej z bivšo ženo. S katero imata tudi borbe.Znajdla sem se v stiski. Nimam nobenega ki bi mi stal čustveno ob strani. To je moja prva nosečnost. Sprašujem se,ali je mogoče narcisoidna oseba?ker nima emaptije,vso odgovornost zanika in prelaga na ostale. Stiska ljubljene osebe ga ne gane…

Hvala za vaša mnenja in lep pozdrav

Poskusi se povezati s starši (upam, da so še živi, mogoče s kakšno prijateljico, teto, sestrično, bratom, sestro…). Partner, ki si si ga izbrala za očeta tvojega otroka žal ni najboljša izbira. Pišeš, da je ločen, verjetno je ločen z razlogom. Težka pot te čaka, čeprav te nočem strašiti. Bo, kar bo. Od njega ne pričakuje nič, kvečjemu, ko bo prišel otrok, bo še on začel delati scene. Otrok je velika odgovornost, otrok ni igrača in ti življenje obrne na glavo. Za otroka je treba skrbeti 24 ur na dan, treba je vstajati ponoči, ga tolažiti, ko neusmiljeno joka in ne veš, kaj mu je.

Kaj naj ti svetujem? Sprejmi življenje tako, kakršno je. Bodi močna. Poskrbi zase, srečen porod in zdravega dojenčka ti želim.

Ne vem zakaj sploh si s tako osebo. In se še za otroka odločiš z njim. Boljš je biti sam, kot z napačno osebo.