Pozdravljeni!

Soočam se z zelo zapleteno situacijo in vas prosim za nasvet. Gre namreč za
mojega brata, ki je star 22 let. Že v srednji šoli so se pojavile težave z
marihuano in ponočevanji, ampak je staršema vsakič posebej obljubil, da
nebo več kadil trave in da se bo pravočasno vračal domov, čeprav sta bila
do njega izredno popustljiva. Nekaj časa je bilo vse vredu, potem spet ne
in tako, dokler ni v 3. letniku spoznal svojo punco, s katero sta se zelo
zastopila. Takrat se je umiril , končal srednjo šolo, razmišljal o vpisu
na fakulteto, čeprav se je kasneje odločil, da mora najprej odslužiti
vojaški rok in poskusiti malo delati, da bi se lažje odločil za pravo
fakulteto. No in med služenjem vojaškega roka so se v bistvu šele prave
težave začele. Začel se je zapletati z samimi čudnimi ljudmi, v glavnem
narkomani. Tudi ko je začel delati je bilo vse še slabše, ves čas je bil
slabe volje, razburjen, brezvolje, vsak dan so se pojavljali novi prepiri
in podobno. In ko starša nista videla več izhoda iz nastale situacije sta
mu rekla, da mora povedati kaj se z njim dogaja, drugače bo lahko šel živet
kam drugam. In takrat je povedal, da je na heroinu in da ne najde več
izhoda in da nas prosi za pomoč, da bi lahko zopet normalno zaživel.
Obljubili smo mu, da mu bomo pomagali in ga podpirali. No in začel je z
odvajanjem z metadonom. Po štirih mesecih nam je predlagal, da bi opustil
metadon, ker se mu zdi, da je že čas, da poskusi brez vsega. V začetku je
bilo vse normalno, kar pa nebi mogla reči za danes – po enem leta.
Podočnjake ima take, kot, da tri dni ni spal, ima zelo rdeče oči, (čeprav
je tudi služba vzrok za probleme z očmi), plačo zapravi v parih dneh,
skregal se je tudi s svojo punco,največju problem pa je njegova
razburljivost , ker se za vsako malenkost skrega in njegovo izmišljevanje
zaradi čisto nepomembnih stavri. Če ga kdo vpraša, če je spet zašel, še
bolj znori in pravi, da mu sploh nič ne zaupamo in da bo itak enkrat šel.
Ko sva se nazadnje pogovarjala, sem ga vprašala, če ima kakšne težave ali
kaj in mi je rekel, da ne, da je trenutno malo bolj razburjen, ker imajo
toliko dela v službi in da si samo želi, da bi mu končno zaupali. Rada bi
verjela, da je ozdravljen, čeprav sumim, da to ni tako. Rada bi mnenje, kaj
mislite vi in kako bi mu lahko pomagala, ker poleg sebe uničuje tudi vse
druge okoli njega.

Hvala in Lp