…dolga zgodba, a jo naj skrajšam..

…izgubila sem zaupanje v določeno osebo (moža)
…mislila sem. da se bo to zaupanje vsaj deloma vrnilo, a ne morem…bila sem namreč prevarana…
..od takrat mu nisem sposobna reči, da ga imam rada, da ga pogrešam, kljub njegovim prošnjam, mi to ne gre iz jezika, ker tako ne čutim…
…kako si naj pomagam?
…si sploh lahko pomagam?
…si morda tega ne želim? pa zato ostajam taka hladna do njega…

..če je kdo to doživel, naj mi prosim odgovori…

Gita…

a trpita oba? Če je to res, potem naredi nekaj , da ne bosta več, torej kaj lahko narediš, odpustiti ne moreš, rečt mu tudi ne moreš, ???

Odločiti se boš morala, kako želiš preživeti ostali del svojega življenja.

primož

Lej Gita če te je prevaru enkrat te bo tud naslednjič, sm pač prepričan v tako mnenje da se človek ne spremeni, lahko igra določen čas, potem pa je spet vse po starem.
Odločt se moraš sama, kako boš preživeljala svoje življenje v nadaljne…… sm pa prepričan da ne bo enostavno, stisni zobe in mu pokaži malo samozavesti. Verjemi da je nas še veliko fantov ki smo vredu mogoče celo boljši od tvojga sedanjega….??’

Lp., Uroš, pa veliko sreče….

Gita, kaj je bilo tisto, zaradi česar si moža pred toliko leti vzljubila?
Je v njem še to ali se je spremenil? Ljudje delamo napake, iz njih se učimo. Uči se tudi tvoj mož. Zakaj misliš, da mu ne moreš več zaupati? Ali zaupaš sebi?
Vso pravico imaš biti jezna, hladna in ne čutiti. Samo daj si čas. Daj ga vama in otrokom, če jih imata.
Eno leto ni cela večnost, lahko je drobec v tvojem življenju in gora v tvoji osebni rasti.

LP, Lahko tudi prijateljica

rasteš, gita, prebolela si odvisnost od odnosov in si postala bolj samostojna. Če imata družino, boš morala poiskati njegove dobre lastnosti, vsak jih ima, in videti, če je ostalo spoštovanje, sočutje in podobna čustva. Videla boš, če lahko živiš z njim pač s temi čustvi, ki so zdaj. Lahko je še boljše, seveda pa je odvisno tudi od tvoje starosti. Če si še mlada in če sta brez otrok, si boš najbrž zaželela nekaj drugega.
Sicer sem bila v podobni situaciji, a kljub temu ne morem svetovati. Rekla bi, da ne hiti. Pusti, naj mine nekaj časa, odpuščanje tudi traja leta. Ampak tako sem ravnala jaz, ker pač imam tak značaj in sem mogoče prestara, da bi imela dovolj energije za novo pot. Še zase ne morem reči, da sem ravnala prav. Zelo si resnicoljubna, obdrži to lastnost in ravnaj tako, da boš ponosna nase. LP

Vprašanje je prekompleksno za enostaven odogovor… vedno so v igri vzroki, razlogi, dogodki, itd… zato se omejujem samo na mnenje glede zaupanja.

Če je šlo pri vsem skupaj za “izoliran dogodek”, brez laži in s skesanim priznanjem, še mogoče, da si zaupanje povrneš.

Če ti je lagal v obraz, potem pozabi. Izdano zaupanje se ne povrne. Slej ko prej boš spet v situaciji, ko ne boš vedela, ali mu lahko zaupaš, ali mu lahko verjameš.

Izbira in odločitev, kako in s čem želiš živeti, sta tvoji.

Srečno!