Pozdravljeni,

kadim cca 5 let v povprečju 10 cigaret na dan (niha med 7 in eno škatlo na dan).

Nimam se za kadilca, ki ne zdrži brez cigarete pol ure… Sem pa odvisen od nikotina (verjetno), namreč vsaj na dve uri enostavno moram skaditi kakšno cigareto (zasvojenost).

Zanimivo je tudi to, da bolj kot sem dobre volje (np. dobro naspan), bom pokadil manj. Po drugi strani imam pa dokaj strestno življenje in nikakor ne morem totalno opustiti kajenja. Sem že poskušal za cca 3 dni in menda tudi teden dni, vendar je bila želja po nikotinu enostavno premočna. Pa še misli nisem mogel preusmeriti drugam.

Ni mi problem sedeti praznih rok v gostilni. Zato imam tudi občutek, da ne kadim toliko iz ritualov ampak, ker me preprosto pomirja. In ja… dejansko me res zelo pomirja. Zato si v stresnih situacijah ne znam predstavljati, da bi se temu odpovedal. Lahko grem v naravo, jo obožujem, vendar me ne pomiri tako kot nikotin.

Po drugi strani bi pa rad zelo omejil kajenje ali celo opustil, zato razmišljam o nakupu elektronske cigarete, morda nikotinskih žvečiln…?

Zavedam se, da je tudi to škodljivo, vendar kot pravijo – je pa verjetno manj škodljivo kot pa cigareta. Jaz posebnih težav nimam, razen včasih pekoče grlo, če preveč kadim in pa občutek ko grem spat, da mi srce bije neenakomerno – kar pa predvidevam da je bolj kot ne psiholološko.

Zanima me tudi, če recimo, začnem kaditi samo elektronsko cigareto ali žvečilne za pomiritev. Kakšni konkretni stranski učinki lahko nastanejo pri daljšem absorbiranju le tega. Torej, kako je s srcem, pljučami, prebavo ipd.? Si lahko samo z nikotinom (ekvivalentno 10 cigaret na dan), zmanjšaš življenje, tako kot z 10 pokajenimi cigareti na dan?

Hvala za vse odgovore in lep sončen dan

Nikotin, brezbarvna, oljnata spojina, je droga, ki jo vsebuje tobak, kadilca naredi odvisnega. Zasvojenost povzroča hitreje kot katera koli druga človeštvu znana droga, včasih zadostuje za to že sama cigareta.
Vsak poteg dima iz cigarete prenese majhno dozo nikotina skozi pljuča v možgane, ta malo odmerek deluje hitreje kot heroin, ki si ga ”junkie” vbrizga v veno.
Če računamo, da lahko eno cigareto povlečemo dvajsetkrat, dobimo torej že od ene same cigarete dvajset nabojev droge.
Nikotin je hitro delujoča droga, vsebnost nikotina v krvnem obtoku pade trideset minut po kajenju približno na polovico, po eni uri na četrtino. To pojasnjuje, zakaj povprečni kadilec pokadi okrog dvajset cigaret na dan.
Takoj, ko kadilec ugasne svojo cigareto, začne nikotin hitro zapuščati njegovo telo, kadilec pa začne trpeti za abstinenčnimi pojavi.
Na tem mestu moram pospraviti s splošno razširjeno miselnostjo, ki jo imajo kadilci o abstinenčnih pojavih. Prepričani so, da je treba abstinenčne pojave enačiti s strahotno travmo, ki jih trpinči, ko skušajo ali so prisiljeni opustiti kajenje. Vendar ima ta travma v prvi vrsti psihične vzroke: Kadilec se čuti psihično oropanega za svoje zadovoljstvo ali svojo oporo.
Dejanski abstinenčni pojavi pri odvajanju od nikotina so tako šibki, da se večina kadilcev nikoli ne zave, da so odvisni, zasvojeni z drogo. Z izrazom ”zasvojeni z nikotinom” mislimo da smo se kajenja kratko malo ”privadili”. Kadilci večinoma droge zgroženi zavračajo, a so sami prav to – odvisni od drog. Na srečo se da te droge preprosto rešiti, toda najprej je treba priznati, da ste zasvojeni.
Pri odvzemu nikotina ni nobenih telesnih bolečin. Imamo bolj občutek praznine, občutek, da nekaj manjka, zaradi česar veliko kadilcev misli, da ima to nekaj opraviti z njihovimi rokami. Če ta občutek vztraja dalj časa, postane kadilec nervozen, razburjen in razdražljiv. Tako je, lačni ste – strupa, NIKOTINA.
Sedem sekund za tem, ko ste prižgali cigareto, je na voljo nov nikotin in poželenja je konec, umakne se občutku sprostitve in samozavesti, ki ju posreduje cigareta.
V začetku, ko smo začeli kaditi, so bili abstinenčni pojavi in njihova odprava tako blagi, da se še zavedali nismo, kaj se dogaja. Ko smo začeli redneje kaditi smo bili prepričani, da smo se naučili cigarete uživati ali se kajenju kratko malo ”privadili”. Resnica je, da smo že odvisni, tega ne opazimo, toda mala nikotinska beštija se je že ugnezdila v našem želodcu in kar naprej jo moramo hraniti.
Vsi kadilci začnejo kaditi iz bedastih vzrokov. Nihče ni prisiljen k temu. Edini razlog, zaradi katerega vsi še naprej kadimo, najsi bodo priložnostni ali verižni kadilci je, da je treba nahraniti beštijo.
Kajenje je ena sama vrsta ugank. Vsi kadilci v bistvu vedo, da so bedaki in da so padli v neko zločesto past. Po moje je najbolj tragičen vidik kajenja ta, da kadilec s cigareto doseže spet le stanje notranje umirjenosti, miru in samozaupanja, ki ga je njegovo telo že tako imelo, preden je podleglo odvisnosti.
Saj poznate občutek, ko pri sosedu ves dan zvoni budilka, ali ko morate trpeti kako malenkostno dolgotrajno nadlogo. Potem pa alarm nenadoma preneha – in preplavi vas čudovit občutek miru in tišine. Toda to ni resnični mir, le prenehanje nadloge je.
Preden se podamo v ujetništvo nikotina, našemu telesu prav nič ne manjka. Potem mu vsilimo nikotin, in ko ugasnemo cigareto in se začne nikotin razgrajevatim trpimo za abstinenčnimi simptomi – ne zaradi telesnih bolečin, temveč samo zaradi nekega občutka praznine. Tega občutka se niti ne zavedamo, toda v našem telesu deluje kot pipa, ki kaplja. Racionalno tega ne razumemo. Saj nam tudi ni treba razumeti. Vemo le, da spet hočemo cigareto, in ko jo prižgemo, sla izgine in za trenutek smo zadovoljni in optimistnični – prav tako, kot pred zasvojitvijo. Toda zadovoljitev je le začasna, saj moramo telesu dovajati vse več nikotina, da bi potešili slo. Kakor hitro smo pokadili to cigareto do konca, se sla spet začne in vrtimo se naprej v začaranem krogu – vseživljenskem začaranem krogu – RAZEN ČE GA PRETRGATE.
Kajenje je isto , kot bi nosili premajhne čevlje samo zato, da bi občutili olajšanje, ko jih sezujete. Kadilec ne uvidi resničnega stanja, zato pa so krivi predvsem trije vzroki :
1. Ne muči ga nobena razpoznavna bolečina. Prisoten je le nekakšen občutek.
2. Gre za nasprotni učinek. Zato se je tako težko rešiti katere koli droge. Samo če ne kadimo, imamo ta nadležni občutek – krivde ne pripisujemo cigareti. Olajšanje občutite, ko si eno prižgete – in zato ste zmotno prepričani, da vam je cigareta dala zadovoljstvo ali oporo.
3. Vse od rojstva smo podvrženi obsežnem pranju možganov. Čeprav nam nič ne manjka preden začnemo kaditi, nas ne preseneča, ko po rahlo mučnem učnem procesu začnemo verjeti, da so nam cigarete poklonile užitek ali varnost. Zakaj pa naj bi dvomili o tem ? Zdaj spadamo k ”srečni kadilski srenji”.
Na tem mestu lahko zrušim še nekaj drugih utvar o kajenju. ”Navada” ne obstaja. V življenju imamo vse mogoče navade, nekatere so nam v užitek. Toda z navado, ki je obupnega okusa, ki nas stane premoženje, se nam zdi umazana in ogabna, ki bi se je že tako radi rešili, bi vendar morali z lahkoto prenehati. Zakaj nam je to tako težko? Odgovor je, da ne gre za navado, temveč za zasvojenost z drogo. Naučiti se moramo soočanja z njo. Preden se prav zavemo, cigarete ne le redno kupujemo, temveč jih moramo imeti. Če jih ne dobimo, se pojavi panika in sčasoma se zatekamo k vse pogostejšemu kajenju.
Do tega pride, ker telo, tako kot pri vsaki drugi drogi, kaže tendenco, da bo postalo imuno na učinke nikotina, in ga zato konzumiramo vse več. Že v prav kratkem času cigareta nič več popolnoma ne odpravi abstinenčnih pojavov, ki jih je povzročila, tako da se, ko smo prižgali cigareto, sicer počutimo bolje kot trenutek prej, v bistvu pa smo bolj nervozni in napeti, kot če bi ostali nekadilci – in to celo med kajenjem. To je še bolj bedasto, kakor nositi premajhne čevlje, kajti vse močnejše bolečine bodo ostale tudi potem, ko se bomo sezuli.
Položaj je še slabši, saj nikotin kmalu za tem, ko cigareto ugasnemo, izpuhti iz telesa, in to je razlaga, zakaj kadilec v stresnih situacijah postane verižni kadilec.
Kot rečeno, ”navade” sploh ni. Resnični vzrok, zaradi katerega kadilec še naprej kadi, je tista mala beštija v njem. Kar naprej jo mora hraniti. Kadilec sam odloča, kdaj bo to počel, najpogosteje pav eni od štirih situacij ali v eno od njihovih kombinacij, in sicer :
– DOLGOČASJE / KONCENTRACIJA – dve skrajni nasprotji!
– STRES / SPROSTITEV – dve skrajni nasprotji!

Katera čudežna droga lahko učinek, ki ga je imela pred 20 minutami, spremeni v svoje nasprotje? Če to premislimo, katere drugačne situacije pa še imamo v življenju, če seveda odmislimo spanje ? V resnici kajenje ne pomaga niti proti dolgočasju in stresu niti ne podpira naše koncentracije in sprostitve. Vse to je le iluzija.
Nikotin ni samo droga, temveč tudi hud strup, ki ga uporabljajo za pripravo uničevalnih sredstev za insekte (le preberite to v svojem leksikonu) Količina nikotina, ki je v eni samo cigareti, bi vas ubila, če bi jo vbrizgali naravnost v veno. Dejstvo je, da tobak vsebuje še številne druge strupe, vključno z ogljikovim monoksidom.

lp vast

Tole je copy-paste iz knjige katero se splača prebrati v celoti, najdete pa jo na tem linku
http://shrani.si/files/koncnoneka13s2h.pdf

zbrano branje želim in veliko užitkov ob nekajenju

lp