zasvojenost z internetom
čestitke za stran, zanima pa me vse v zvezi z zasvojenostjo z računalnikom, možne oblike pomoči in kako lahko pomagam svojemu pubertetniškemu sinu, ki cele dneve preživi pred računalnikom, zaradi česar praktično socialno ne funkcionira več (nikamor ven ne gre, prijatelje izgublja, pa tudi v šoli je vedno slabše) hvala za odgovor
Tako kot pri ostalih odvisnostih je podobno tudi pri internetu. Seveda je potrebno najprej oceniti ali je resnično vaš sin toliko navezan na internet kot sama ocenjujete. Starši smo včasih preveč kritični do svojih otrok in jih kar hitro ocenimo da so odvisni.
Pomembno pa je, da se odvisnost lahko razvije tudi od interneta. Morda bi najprej poiskala pomoč v svetovalnem centru za mladostnike ali pri svetovalni službi v šoli. Če je fant resnično zapadel v odvisnost je ne boste mogli rešiti brez njegovega sodelovanja in seveda tudi pomebnega dodatnega znanja, ki ga potrebujete predvsem tudi vi kot starši.Pomembno je tudi, da si poiščete pomoč pri strokovnih službah in strokovnjakih, ki se ukvarjajo z odvisnostjo. Teh programov pa je vse več in njihove naslove lahko dobite na internetni strani http://WWW.uradzadroge.gov.si. Kar pogumno stopite do njih.
Pri starših opažamo, da je vedno prisotno nekaj strahu predno se odločijo za odhod do strokovnjakov. Morda je le prav, da povdarimo, da je čimprejšnje iskanje pomoči pri ustreznih strokovnjakih odločilnega pomena. S tem namrwč močno skrajšate čas odvisnosti, ker z ustreznimi ukrepi lahko uspešno prekinete odvisnost in vzpostavite pri otroku zopet normalno stanje.
nisem eden od zasvojenih starsev ampak sem kar sama zasvojena z internetom…
moram povedati da se mi je use skupaj dogajalo ze pred nekaj leti vendar je potem moja mami zaradi prevelikih racunov in vsega dala odklopit telefon zarad cesar potem tud nism mogla na internet… men se zdi to se najboljsa ideja… se bolj enostavno pa je ce mu uzamete kabel ki vodi od telefona pa do modema… (govorim iz lastnih izkusenj).
vendar… vseeno ne bodite prestrogi (vsaj na zacetku ne) 🙂
lep pozdrav
Nina
Pozdravljeni mama :]
zasvojenka je dokaj dobro odgovorila.
Sam sem uporabnik medmrezja dobrih 5 let. Sedaj star 19 let se prav cudim kako sem uspel prebiti ob klepetu na ircu tudi po 5ur redno vsak dan najmanj dve leti.
Pa vendar se mi zdi, da predvsem starejse generacije ne dojamejo pravilno vpliva taksne zasvojenosti.. kajti tezko bi rekel, da socialni stiki otopijo. Prej obratno saj clovek spoznava sovrstnike na preprost, zanimiv nacin. Na zacetku je tudi predvsem za najstnike sproscujoce dejstvo, da ne rabijo izpostavljati svojega izgleda marvech svoje misli. Ko si nazadnje tako pridobish nek sirsi krog prijateljev, katerih znanstva nadaljujesh tudi v resnicnem zivljenju, jih spostujesh zavoljo njihovega misljenja in pogledov na svet. Tako tudi oni tebe. In tako je tudi prav.
Vsemrezje je tudi polno azurnih novic iz sveta zabave, racunalnistva, vsakdanjosti..
Moj oce recimo vsak dan kupi najmanj Dnevnik in Slovenske novice.. jaz pa si lahko iste teme preberem na njihovih spletnih straneh. Skratka, vir zabave pa tudi vir znanja. Ko malo odrastesh lazje razporedish svoj cas tja kjer je potreben..
Zato pustite svojemu sinu, da uziva v tovrstnih izkusnjah, ce niste v denarni stiski.
Morda res prezivi prevech casa za racunalnikom, ima pa tako tudi vir vedno novih kolicin informacij, zabave, tudi komunikacije.. nekaj kar bi si tudi vi v mladosti morda zeleli. Pa ste preziveli.. preziveli smo tudi brez gsm jev, sedaj pa so rutinirana nujnost v stvarnosti. Tako tudi racunalnik in dostop do interneta.
Se pa strinjam, da pretiravanje ni potrebno. Tako kot nikjer drugje ne..
Lep pozdrav.
Uf vse to se je meni dogajalo:) Ampak vprašajte se zakaj je do tega prišlo?
Vsak človek se z neko stvarjo zasvoji, ker v tem išče beg iz resničnosti, s tem se oddaljuje od realnega življenja. Govorim iz lastnih izkušenj. Tudi meni je mama vzela kabl in pol leta nisem imel interneta. Zdaj mam pa pravi kabl:) Poznam dosti ljudi, ki so na kakršenkoli način zasvojeni, pa najsibodi s drogo, športom ali internetom. Mislim, da je slednje še vedno boljše od droge.
Imam punco (in ni rosno mlada), ki je v bistvu zadnje obdobje preden sva se spoznala živela v drugem svetu – internetu. Zaupljiva je bila do vseh, do vseh sporočil, ki jih je prejemala od sogovornikov itd.
Sedaj jo skušam odvajati od tega in ji nekako dan za dnem razlagam, da navidezni svet ni tak, kot si ga je predstavljala. Tam je lahko vsak lep, pošten itd.
No malo sem zabluzil. Hočem povedati, da če vaš otrok zna ločiti realno od navideznega potem ni treba skrbeti. V kolikor pa je raje z nekom na internetu kot v živo …hmmm… bo pa potrebno nekako ukrepati. Točen nasvet je težko dati, ker smo si zelo različni.
Zanimivo je, da zasvojenost z računalniki nasploh ne jemlje nihče resno. Meni pomenijo vse že od kar jih poznam. Ne znam ničesar drugega kot delat z njimi. Precej let sem z njimi že zasvojen da o netu ne govorim. Postali so moja služba, moja družina (čeprav jo že imam), moje življenje – skratka postali so del mene. Že nič kolikokrat sem se poskušal odlepit pa nič. Spoznal sem, da sem pravzaprav odvisen od informacij, ki jih dobivam in od presenečenj, ki me tam čakajo. Moj dan ne mine, če si jih ne privoščim dovolj. Če jih je premalo delam pozno v noč in v jutro naslednjega dne – dokler ne dobim svoje doze. Skoraj ne spim več (2 do 4 ure največ). Dopusta si ne zamišljam brez neta. Na dopustu se počutim grozno – kot bi mi nekdo izčrpaval vodo. Ne pijem, ne kadim, ne gledam TV, ne berem in ne gledam ničesar kar ni na računalniku. Včasih sem hodil v kino – sedaj se mi zdi kino pritisk, ki ga ne prenesem. Če gremo čez dan na izlet v naravo, se ves izlet veselim, da se bom zvečer spet drogiral z npr. netom ali programjem.
Ni mi jasno zakaj zdravniki pri nas delajo samo z drogeraši, alkoholiki ipd.? Verjetno zato ker mi nikoli ne iščemo pomoči. Mi smo zdrogirani totalno in se sploh ne zavedamo, da obstaja še kaj drugega. Poznam mlade fante, ki bi si morali ustvarjati življenje – pa sem prepričan, da oni tega ne bodo nikoli počeli. Imajo namreč drug posel – net.
Doma imam problem. Star sem 17 kmalu bom 18. Tezava je v tem da sem na racunalniku 2 uri v petek, soboto in nedeljo. Moja mami pravi da sem na računalniku že tako ali tako preveč. Nevem kako naj jo prepričam da bi končno popustila. Situacija postaja zelo resna ker ko sem na računalniku ena ura in pol teče kar pomeni da tudi če gledam film se to šteje kot moj čas tudi ko igram je to moj čas sepravi tudi če se igrica posodablja se to šteje kot moj čas na računalniku. Ocene imam prav dobre vendar se stanje ni nič spremenili. Računalnik je pod kodo in nimam dostopa do njega med tednom.
Pozdravljeni,
predlagam, da se o tem pogovorite s starši. Vprašajte jih kako jim lahko dokažete da ste resen in odgovoren in da boste znal tudi sam odmerjati količino porabljenega časa na internetu. Iz vašega pisanja dobim vtis, da se ne razumete zakaj vam internet omejujejo. Morda bi odprt pogovor, brez kreganja in obsojanja, pomagal.
Lep pozdrav,