Pozdravljeni,
nikoli si nisem niti v sanjah predstavljala, da bom popolnoma obupana iskala tolažbo. Ko tako berem stiske mam, katerih otroci (moji vrstniki) so zasvojeni mi je ZELO hudo. Jaz pa sem še mlada in sem se morala soočiti z zasvojenostjo starša – mame. Je huda odvisnica od tablet v kombinaciji z alkoholom. Po dolgem času nama je z očetom le uspelo, da sva jo spravila v zavod. Toda kaj, ko ne želi podpisati in pristopiti k zdravljeno, čeprav je to zanjo in za nas edini izhod. Razmere se nevzdržne, saj smo “urejena” družina in nihče (okolica) ni vedel, da se kaj takšnega dogaja. Kako naj zberem moči in se soočim z reševanjem situacije, kako ravnati potem, ko jo bodo (seveda če bo podpisala za zdravljenje) dali domov, saj je čakalna doba za zdravljenje odvisnosti kar dolga (nekaj mesecev). Jo nadzorovati ves čas? Kaj pa moja šola?
Naj bo dovolj,
držimo se.

AJŠA

Draga Ajšika!
Verjamem, da je tvoj problem zelo velik, ampak mama je mama. Mogoče bo napačno moje svetovanje, ker glede alkohola nisem ravno velik strokovnjak. Zelo mi je hudo zate, ampak menim, da glede šole sedaj ne razmišljaš. To ti govorim iz svojih izkušenj, ker se sama nisem imela možnosti redno šolati. Sedaj si zraven službe plačujem šolo in nanjo gledam drugače. Imej v mislih to, da se šolaš še zmeraj lahko, tvoji mami so pa lahko šteti dnevi propada. Vedi, da je tvoja mama bolana, ter je odvisnost bolezen in ne sramota. Verjamem, da ti ni lahko, da čutiš nek del sramote, ampak pozabi tudi na to. Verjemi, da ima vsaka družina probleme in nihče ni popoln. Prav je, da je tvoja mama na zdravljnju, ampak ni dovolj, če vstrajata ti in oče. Sama mora želet ozdravet in sprejet vsa sredstva. Lahko ji samo poveš in govoriš, da jo imaš kljub vsemu rada in jo neznansko potrebuješ. Ter, če ima ona rada tebe, naj se bori za vajine srečne dni.
Vem, da ti kaj veliko z svojim nasvetom nisem pomagala, in ti želim iz srca veliko moči na tej težki poti.
Pa srečno!!!

Ajšika!
Živeti v družini, kjer je mama alkoholičarka pomeni veliko stigmo za celo družino in vidim, da se z očetom nadvse trudita, da bi pomagala materi. Recepta ni. Vsak človek, ki se hoče urediti in prekiniti z odvisnostjo, mora najti svoje upanje. Zaradi pitja človek izgubi osnovno človekovo orodje, ki je potrebno za njegovo življenje- upanje. Človek, ki se ne zastruplja, ima upanje. Alkoholik ima omamo. Upanje, da bo še pravočasno dobil alkohol. Alkoholik in njegovi bližnji živijo brez upanja. Alkohol uniči odnose, razbije družino, odtuji, prizadene otroke.
Sram pred zdravljenjem je v družbi, ki ima alkoholno kulturo pogosto zaviralec odločitve za zdravljenje. Tudi družino je sram. Sram jih je, da v družini živi alkoholik in sram, da oni živijo z njim. Zaradi sramote družina prikriva pred ostalimi, saj sramote ne sprejema. Prav gotovo vama z očetom ni lahko, vendarle je nesmiselno prikrivati pred ostalimi sorodniki kako daleč je mama, saj s tem, ko prikrivata mamino odvisnost zanikata problem in s tem dajeta mami potuho- saj si lahko misli, da še ni tako hudo. Zasvojenost se lahko zgodi prav vsakomur, tudi v navidez najbolj urejeni družini. Ne prevzemaj sramu nase, saj če koga bi moralo biti sram mamo. Zavedaj se, da je s tabo vse vredu, da nisi ti tista, ki mora rešiti to nadvse težko situacijo problem odvisnosti pač pa mama, ki mora najprej sama sebi in nato vama z očetom priznati, da je zasvojena in ko bo pripravljena na to, da se zares spremeni in se prostovoljno odloči za zdravljenje takrat prideš na vrsto ti, ki jih lahko stojiš ob strani. Dokler mama ne bo pripravljena na zdravljenje ne bo učinkovito tudi, če z očetom na silo vztrajata pri tem. Skupaj z očetom jo morata pripraviti do tega, da bo zdravljenje zanjo neizbežno. Oče naj ji postavi ultimat, naj ji ne popušča.

V tvojih letih je šola res bistvena sedaj vso energijo usmeri v to, kajti prej ali slej boš morala zaživeti svoje lastno življenje zato misli na lepšo prihodnost in najprej izpolnjuj svoje lastne obveznosti in jih ne zanemarjaj, da boš nekoč lahko živela samostojno življenje ne glede na to kako bo s tvojo mamo. Če sedaj opustiš vse svoje dolžnosti in se posvetiš zgolj mami je v primeru, da bo izid neuspešen nevarno, da tudi ti izgubiš upanje in ostaneš brez vsega. Misli tudi nase. Veliko poguma ti želim.

V prostoru obstaja kar nekaj skupin za samopomoč, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko. Prepričan sem, da ne bi bilo napačno vključiti se v katero, še posebej to velja za mamo, saj bo tako lažje in plodneje prebiti čakalno dobo do zdravljenja v zavodu. Pa tudi za vaju z očetom bi bilo obiskovanje takšne skupine prijetna osvežitev, ki pride kot pozitivna posledica, ko človek odpre svoj problem v osebnem odnosu z drugimi in začuti, da ni sam v težavah.
Npr. Anonimni alkoholiki – AA so s svojimi skupinami precej močno razvejani po celi SLO.

Srečno!