Zasvojenost mi uničuje življenje
Sploh ne vem kako začeti. Sem mama in žena. Z možem nikoli nisva imela težav v odnosu, pa sva skupaj že več kot 20 let. Kregava se redkokdaj in sva en drugemu vedno na voljo. Mislim da je to tudi največji problem v najinem odnosu in v najine življenju. En drugega podpirava na vseh področjih in tukaj nastane velik problem, namreč oba sva zasvojena z igrami na srečo. Prihrankov nimava, živimo iz dneva v dan, nikjer nobene sigurnosti. Oba sva samozaposlena in s tm nama je omogočena velika finančna kapaciteta, s katero bi si lahko v vseh teh letih kaj ustvarila. Vendar vsak euro neseva v casino. Ko denar izgubiva imava slabo vest in dolge pogovore, kako bi lahko ves ta čas in denar raje porabila za otroke in v naravi. V igralnice hodiva že 15 let. Sama se počutim izreno nesposobno in da vedno znova razočam otroke, moža in samo sebe, ker nisem dovolj močna, da bi čez vse to naredila črto. Vedno, ko obiščeva igralnico lažem bljižnjim, da sva odšla na poslovni sestanek in katerega se vračava pozno ponoči včasih celo naslednji dan. Za otroke hvala bogu poskrbijo starši s katerimi živimo. Vsi te izgovori in zamujanje odraščana otrok me ubija. Nihče od bljižnihne ve kako globoko sva padla, saj nihče niti ne sluti kaj se dogaja. Ko padeva na dno se iz slabe vesti par dni/tednov drživa tega, da ne obiskujeva igralnic. Čim dobiva plačo sva zoet na starih razvadah. Tako trpi vse okoli naju, midva, delo predvsem pa otroci. Materialno otrokom ne manjka nič, tudi načeloma sama z njimi preživim cel teden, saj delam od doma. Vendar je okoli mene samo razdejanje, sam samo čepim za delovno mizo in sem mogoče skoncentrirana na deko 2-3h na dan, ves ostali čas pa preživim z razišljanjem kdaj bom zoet lahko preživela čas v igralnici. Sram me je to priznati ampak res mislim da sem že popolnoma zblaznela., da sem že povsem nora in da nimam pravice sploh živeti in da sva oba z možem res popolnoma propadla na vseh področjih. Večkrat razmišljam da sva en drugemu tak strup in da bi lahko normalno brez igrlnic zaživela le če bi šla narazen. Vendar kaj, ko se res ljubiva in bi potem otroci še bolj trpeli. Vse to sem res morala dati iz sebe, mogoče mi bo kdo dal kakšen dober nasvet. Sigurno bom deležna veliko rezira in očitkv, ki si jih zaslužim. Res ne vem kako naj postopam, ker sem dosegla “rock bottom”.
Hvala tistemu, ki bo to do konca prebrral in lp. N.
Glede na resnost situacije bo tukaj potrebna strokovna pomoč in to čimprej, dokler še imate voljo, da se izkopljete iz zasvojenosti.
Počakajmo še na nasvet dr. Fiketove, ki je strokovnjakinja za nekemične zasvojenosti na tem forumu.
Pozdravljena N. Hvala za to izpoved. Moja izkušnja je sicer alkoholna a sem slišal že nešteto pričevanj da so vse zasvojenosti enake. Priporočam ti da poiščeš pomoč v skupini ANONIMNI GEMBLERJI. Jaz poznam eno članico ki je tudi moja sošolka v skupini AA. Prvi korak si že naredila ker si priznala da si nemočna pred to BOLEZNIJO, Vsaka zasvojenost je Bolezen.
Ko se boš na srečanjih pogovarjala s sebi enakimi o tej izkušnji se bodo vrata lepšega življenja odpirala. Srečno
Pozdravljeni,
kot je že omenil predhodnik, obstaja društvo Anonimnih hazarderjev, tule je njihova spletna stran, kjer lahko najdete več informacij: http://www.anonimni-hazarderji.eu/.
Moj predlog za prvo pomoč v tem trenutku pa bi bil, da z možem skupaj odideta v igralnico in si tam uredita samoprepoved. To je prvi velik korak, ki ga morate nujno narediti, da lahko sploh začnete jasno razmišljati kako se zadeve lotiti naprej in si urediti življenje brez ujetosti v to zasvojenost. Trenutno namreč menim, da si sama nista zmožna postaviti te meje, da praga igralnice ne bi prestopila, zato vam bo ta odločitev dala nekaj s čimer boste lažje zadihali, saj boste sčasoma hvaležni, da vam nekaj “zunanjega” preprečuje to škodljivo vedenje.
Ko opravite s tem, pa je nujno, da si poiščete pomoč v kakšni ustanovi, ki to nekemično vrsto odvisnosti bolje pozna. V Novi Gorici prav tako obstaja ambulanta za zdravljenje teh vrst zasvojenosti.
Srečno in pogumno,
Pia
Ko berem, kako tisti z veliko denarja, le tega kratko malo razprčkate za neumnosti, me ima, da vam dam svoj TRR in mi ga nakažete, če ga imate toliko odveč, da ga mečete skozi okno. Bi vsaj kaj koristnega in pametnega iz njega naredila, glede na to, da mi je prav boleče gledat vsakršno prčkanje in stran metanje denarja za brezveznosti.
Ravno 2 dni nazaj sem gledala prispevek o drogerašu, ki je podedoval 71.000 € ter ga uspel v pol leta komplet zapravit :(((
Res, ni to fer.
Pozdravljeni,
saj ne vem kako naj napišem, razen to da se zopet ravno peljeva iz igralnice, tokrat na smrt skregana in z velikim minusom v žepu, res ne vem kaj se mora še zgoditi, da se mi bo ta prekleta igralnica zagnusila. Da bom imela dovolj moči si poiskati pomoč, za katero še predobro vem da jo potrebujem.]Že zaradi otrok bi se morala skupaj spravit, sama sebe itak vidim kot prekleto šibko osebo, ki zna vsakemu dati dober nasvet v kakršnikoli situaciji, sebi pa ne morem pomagati. Mogoče mi pomaga da spravim to iz sebe tukaj ker nihce ne ve kdo sem… Ne vem kako bo prenesla če bi kdo za to izvedel še najmanj pa družina. Očitno odlično patološko lažem in nimam niti slabe vesti zaradi tega do trenutka ko se tako kot največja smet vračam iz svojih “podvigov”. Sploh si ne predstavljam kako sem lahko tako dvolična, očitno ne maram dovloj niti sebe niti svojih bljižnih. Tudi približno ne vem kaj želim doseči s tem da tukaj pisarim,morda nebi bilo slabo da bi dobila kakšno konkretno kritiko… Me bi to zdramilo? Dvomim.
Lp. N.
Draga N.,
ali si res želite le lajšati dušo s tem, da svoja čustva in odločitve, ki ste jih sprejeli napišete in izlijete sem? Verjetno sami veste, da je takšno olajšanje zgolj kratkotrajno, saj s tem, da priznate, da imate problem in se nekomu zaupate sicer naredite prvi korak, vendar je le ta nepomemben, če zatem ne ukrepate v drugo smer in nadaljujete s svojim škodljivim početjem.
Nekemične zasvojenosti kot so igre na srečo, športne stave, zasvojenost z nakupovanjem, pornografijo in podobno so prav tako resne in zelo nevarne oblike zasvojenosti kot zasvojenost z alkoholom in/ali prepovedanimi drogami. Procesi, ki se ob tem dogajajo v možganih in snovi, ki se v telesu sprožajo že ob ob misli na vstop v igralnico, potem dejansko stavo, vplačilo listka itd., so enaki kot pri zasvojencu s trdimi drogami, le sredstvo za dosego omame je drugačno.
Če želite ponovno začeti živeti je nujno potrebno, da poiščete pomoč, saj iskreno menim, da vam stvari uhajajo izpod nadzora. To je naslednji korak za priznanjem, da imate težavo. Sami pri sebi morate spoznati nezmožnost obvladovanja situacije in na tej točki zaprositI za pomoč. Ne mislite, da ste zaradi tega šibki, manjvredni ali karkoli podobnega. Priznanje, da problem obstaja in se ne bo odpravil sam od sebe, iskanje in na koncu sprejemanje pomoči je odraz velike moči in želje po boljšem življenju.
Izstopiti morate iz občutkov sramu, slabe volje, obžalovanja, jeze in podobno, saj le ta samo povečujejo krivdo, zaradi katere pa ponovno zapadete v škodljiva vedenja zasvojenosti. Tako se ta zanka – spirala krivdnega vedenja samo še poglablja in vodi na dno. Mnogo ljudi si težav sploh ne prizna ali pa ne opazi, da ima problem, vi ste na tem mestu že naredili nek korak naprej. Gradite od tu navzgor, ponujenih oblik pomoči je veliko, samo sprejmite odločitev!
Pia
Spet, spet zabluzila in pognala preveč denarja, več kod bi ga lahko pamet me bobpabsrečala kdaj, vrjetno ko bo prepozno. Res ne vem kako se bom oz. bova rešila tega ogabnega pekla. Vse je šlo v PM, firma vse
Tukaj se pogovarjam sama s sabo in upam da me kdaj sreča pamet. Kot človek imam res srečo na vsehbživlhenskih področjih, razen tam ne kjer se zadeva tiče denarja, ta mi pa ni usojen, razsipam ga za takšne stvari za katere to sploh ni potrebno. Proklet naj bondan ko sva prvih 1000 sit v poker aparat porinila. Vem da delam narobe, pa ne naredim nič. Iz ogromnega minusa tonem še v večjega. Še dobronda me nihče ne pozna v igralnicah in da znam pred prijatelji tako dobronigrati… Tako dobro, da me je sram in se sama sebi zaradi gnusim…. Gnusim do trenutka ko ponovno ne vstopim v casino… Se opravičujem vsem ki boste to prebrali za to skropucalo… Vem ogabna sem, slaba oseba, slaba partnerka, slaba mama…
Spet… Spet je šlo vse v pm. Spetvsva šla in sprva celo zadela kar zajetno vsoto ki pa sva jo nato seveda spet izgubila plusves denar kibje bil namenjen za dopust. Res ne vidim izhoda. Boli me vsak košček kože ampak ne moreva iz tega. Priznala sva si da sva zasvojena pa se vseeno nič ne premakne. Lahko bi naredila samomor, ampak to ne pride v poštev že zaradi otrok. Res ne vem več kaj naj. Trenutno sva v takem finančnem dreku da ne vem kako se bova potegnila ven. Res ne vem kaj naj. Samoprepoved? Ne pomaga, Hrvaška, Avstrija sta preblizu.. Vrjetnonsem res že zblaznela. Čez dan vzorna mama in oseba ki se ji lahko zaupa… Čez nočpa hazarder ki mu ni pomoči. Za bruhat sem…
1. Korak, Priznal sem da sem pred to odvisnostjo nemočen, da je moje življenje postalo neobvladljivo. Ne čakam na jutri in ne gledam na vćeraj, Danes imam možnost odločanja o svojem življenju. Zato živim en dan na enkrat po 24 ur in mi uspeva. Vsak trenutek se zavedam kako blizu sem prepadu v katerega me hoče poriniti hudič. Ne dam se mu prelesičiti ker je življenje lepo tudi brez.
Ja, prvi korak priznanje… Priznam zasvojena sem/sva do dna. Ne vem če gre globje. In globje gredo tudi problemi. Danes, ravnokar potrošila štiri mestno številko, s tem da sva kar lepo zajetno vsoto priigrala in jo na koncu zafučkala. Problemov pa zaradi tega cel kup. Saj ne vem če me je sploh še sram. V tem trenutku sem povsem topa. Ne opčutim ničesar. Gledam partnerja poklapanega, bledega, žalostnega in jeznega. Nimam moči da mu prepovem, da NAMA prepovem. Sploh ne vem kako je to vse potekalo danes, ko da naju je nek hudič obsedel. Denar je kar letel. 20, 50, 100, 500 eurov….. Kot nič. Ko grem v trgovino pa vedno pazim na cene, težko mi je dati za oblačila več, jih vedno na razprodajah kupujem. Ohhh kako sem lahko to dopustila. Bi razmišljala o samomoru pa ga zardih otrok ne morem narediti. Čeprav bi bilo to najbolj pošteno da izginem, morda bi se na tak način tudi moj predragi mož uprl tej odvisnosti. Ne žalost za to ne obstaja tableta kot za glavobol. Ni zdravila. Se je sploh mogoče izleči iz tega. Naj grem v Polje? Ampak bi mi v tem primeru otroke vzeli? Ne tega si ne smem dopustiti. Kaj naj? NAJ MI NEKDO PROSIM POVE KAJ NAJ?
Zamisli se malo. En kup ljudi in svetovalcev tukaj na forumu ti je že reklo, da poišči strokovno pomoč. Ti pa si še vedno zatiskaš oči in trdiš, da se boš sama rešila iz tega brezna. Ne, ne boš se. Tudi alkoholiki in narkomani trdijo enako, pa koliko jih je uspelo? Jaz ne poznam nobenega, ki bi se rešil tega pekla sam. Poznam jih pa kar dosti iz bližnje okolice, ki so zavračali pomoč in klavrno končali. Še zdaj mi je žal soseda, ki je bil super človek in dobričina (žal zasvojenec s pijačo) ampak je zaključil svoje življenje na drevesu. Tako daleč to pripelje, ja. Igralništvo je povsem enaka zasvojenost. Če imaš kaj rada svoje otroke in predvsem, samo sebe, boš že danes poiskala pomoč pri ustrezni ustanovi. Če pa ne boš, pa ne piši in jokaj več vsak mesec na ta forum kako ti je žal, da si porabila plačo v igralnici.
Lamarck, Kdo si ti da obsojaš in deliš nasvete. Dokler piše in se javlja je še možnost rešitve. Ljudje smo si različni in vsak odvisnik mora prit do DNA, da prekine. V skupine šrihajajo ljudje ki še pijejo in se drogirajo a prihajao in ogromno jih je nehalo čez čas. Zato imamo v skupnosti AA in ostalih takih programih napisano, da naj pride vsak 6 do 8 krat da vidi če je to zanj, nič se ne MORA na silo. Jaz vem iz lastne izkušnje , da me je vsaka grožnja ali prepoved , le še bolj vlekla v pijačo. Jezen sem bil na cel svet in nisem si mogel pomagat sam. Ko sem na srečanjih govoril, kot zdaj piše kolegica sem se zavedel kdo sem.
Srečno
Pozdravljeni,
kaj naj rečem, zaslužim vsako grdo in obsujajočo besedo. Res jo zaslužim. Igrava še vedno in že spet sva vse izgubila. Zdaj sva ravno iz igralnice… Tako je eskaliralo da zadnjih par mesecev izgubiva tako ali tako vse, ves denar sva porabila, v dolgove sva zaplavala do vratu hvaležna sem le da nimava nobenih nepremičnin ker bi vrjetno ostali brez vsega. Danes bom res brutalno iskrena, navadno resnico ovijem v celofan da se ne sliši tako hudo. Da ljudje ne prepoznajo slabosti v meni, vseeno pa sama vem da sem zelo zelo slaba oseba, kot mama, žena in kot prijateljica, hči in sestra. Vse kar pišem itak ne bom prebrala za sabo, ker je preveč boleče in neumno da moram sploh kaj takega pisati. Na dno sem padla že ogromnokrat in kot kaže bom še mnogokrat in me ne bo izučilo, morda razen, če bi si vzela življenje. Ampak itak zato nimam poguma, niti si ne upam kaj takega storiti… Svetovati znam vsem, prijateljice potegnem iz samega dna, sebe ne morem, nikakor… Sama vem da delam narobe, vem da uničujem sebe, da lažem vsem, razen partnerju, ki pa je ravno tako premalo močan da bi naju oba potegnil iz začaranega kroga… On je zdaj v fazi, da bo z igrami na srečo rešil finančne težave, jaz vem da je to nemogoče, da so igralnice za zabavo in jaz se grem tja zabavat…. Vendar potem ko si nekaj priigram želim pomagati njemu da se izkopava iz dolgov in potem vse zapraviva… In vedno je enako bova nehala s tem, seveda nehava ko zmanjka denarja, takoj ko ga dobiva pa sva že v igralnici in potem obtožbe in pametovanje kaj vse bi lahko z denarjem naredila… Ampk ne… Še vedno ga odneseva v igralnico v katero se ni problem peljati v sosednje države….
Tako nekaj sem se spihala, da bi se počutila bolje… Ampak se ne, mi je pa kar slabo in glava me boli od tega kakšna trapa sem in da sama sebi ne morem dopovedati kako škodujem vsem ljubljenim…
Za sabo nisem prebrala kar sem napisala, bom pa prebrala nasvete in kritike če kdo ponuja kaj pametnega, ker sama sebi sem samo breme in ne vem več kaj naj.
Lp.
Dober vecer…
Spet jaz, ki imam to temo kot en ventil da lahko na glas povem, da sem zavoženaa popolnoma in povsem, da je pohajkovanje po casinojih uničilo moje življenje… Kje sem trenutno? V avtu in na poti domov zopet kot luzer ampak ne zato da nebi nicesar zadela ampak zato, ker sva zadwla in vse zopet zagonila… Finančno stanje je že popolnoma v podnu. Trenutno zafučkala denar za položnice… Kako prikladno.. Res ne vem več.. Oz. Vem, da sem slaba oseba, mama in žena… To vem… Zato ker si dovolim da padem tako nizko in tako v dolgove da ne znam poskrbeti za dostojno življenje sebe in otrok… Kje se vidim čez 10 let? Nimam ambicij popolnoma sem padla v ta začaran krog iz katerega se lahko rešim če zadanem 30000 eur… Se bo to zgodilo seveda ne!! Ko otroci zrastejo bom ostala sama kot klošar in si to tudi zaslužim!!! Pa še v horoskopu sem prebrala naj se učim iz preteklih napak in kaj naredim… Zajebem še enkrat!!! Bravo jaz…. To je vse za danes.. Psihicno izmučena upam da so bile to le sanje…
Pozdravljena!
Na forumu iscete nekaj pomiljevanja in nekaj “kaznovanja”
Vsec vam je da ljudje pljuvajo po vas in to je neke vrste mazohizem, mucenje same sebe, prav to pa je tudi odvisnost
Mucite se ko se zaveste da zapostavljate otroke in kaj vse bi s tem denarjem lahko naredili
Ja, prepoved vstopa je sicer nekaj ampak kadarkoli si jo lahko umaknete, avstrija in hrvaska pa sta eno uro stran, pa se sigurno vas tam nihce ne spozna
Lahko se sami resite te odvisnosti vendar je velika vrjetnost da boste zapadli v drugo (alko npr)
Velik korak je da ste si priznali sedaj pa pomislite kaksne otroke vzgajate? Cemu bezite ko greste v kasino??? Urejenemu zivljenju in zdravi druzini gotovo ne. Zacetek vase odvisnosti je v vasem otrostvu, z mozem pa vaju veze ista bolecina zato pa sta tako “popoln” par
Za zacetek si vsak dan recite DANES NE in se drzite tega kolikor imate moci, poizkusite se nagraditi za dan ko vam uspe- pojdite z otroci na sprehod, izlet, igrajte se, z mozem si privoscita savno… karkoli
Brez strokovne pomoci je skoraj nemogoce da vam uspe, obiscite anonimne hazarderje, ce si lahko privoscite terapevta se bolje
Seveda je tezko in se tezje bo ko boste odkrivali najhujse bolecine iz prreteklosti. Ampak vredna ste tega. Zavedajte se da boste sla cez pekel tekom zdravljenja ampak ravno to vas je tudi spravilo v odvisnost
Zdaj pa dovolj samokaznovanja in samopomiljevanja, cas je za ukrepanje!
Zelim vam da zberete vso moc ki jo clovek lahko in potrkate na prava vrata in prosite za pomoc
Srecno