Zasvojenost?
Pozdravljeni!
S fantom sva stara 31 let. Skupaj sva že 15 let. Imava 7 let starega otroka. Nekje pri 12 letih je fant začel hoditi po gostilnah. Naj povem, da je imel kolege starejše od sebe. Velikokrat so se napili. Ko je hodil v srednjo šolo, je bilo to skoraj vsak dan. Kasneje, ko sva se spoznala 1x na teden, včasih celo 2x. Vmes je prenehal za kakšen mesec, potem zopet po starem. Zadnje čase mi je začelo vse presedati, saj se to nenehno ponavlja in ni videti konca. Ko pride petek (včasih je to tudi kak drugi dan), pozvoni telefon, kliče kolega (naj povem, da so to samski kolegi, brez družine in obveznosti) in je treba iti. Domov pride pijan, ponoči, včasih je agresiven.
Naj še povem, da imava oba službe, živimo v lastnem stanovanju.
Ko ne gre ven, je nervozen in nima potrpljenja z nikomer.
Prosim, če mi poveste, če je fant že alkoholik ali je na najboljši poti. Zanima me tudi, kako to vse skupaj na najinega otroka in kakšne posledice lahko to pusti na njem (včasih je zelo nervozen).
Že v naprej hvala za odgovor.
Olga
Lep pozdrav!
Dejstva, ki ste mi jih našteli vsekakor potrjujejo, da je vaš partner na pravi poti da postane alkoholik. Alkohol mu zapolnjuje praznino v življenju oziroma potrebo po akciji saj pravite, da je zelo nervozen kadar je doma in nekaj časa ne gre ven. Težava je tudi v tem, da svojim prijateljem ne zna reči ne. Žalostno pa je, da so so njegovi prijatelji alkoholiki, ki jim je na prvem mestu pijača zato tudi niso sposobni partnerskega odnosa in so še vedno samski. Na poti dozorevanja niso prestopili meje med pošolskim popivanjem. Navadno je v življenju tako, da ta faza popivanja oziroma druženja mine, ko fantje dobijo punco, otroka ali pa se poročijo. Nekateri te faze nikoli ne prerastejo oziroma je niso sposobni. Rezultat je seveda alkoholizem, ki nadomešča partnersko oziroma družinsko življenje. Dokler so fantje v službi je vse v najlepšem redu, ko pa pridejo domov, si monotonijo preženejo s popoldanskim in vikendaškim popivanjem v sebi enaki družbi.
Draga Olga, mislim , da je sedaj naslednji korak na Vas, da svojemu partnerju pokažete mejo. Če mu dovolite njegove izhode in popivanja oziroma samo neodobravajoče odkimate se nebo nič spremenilo. Poskusite se pogovoriti z njim o njegovem popivanju. Poskusite živeti bolj aktiven partnersko-družinski odnos. Več pogovorov, sprehodov, izletov, večernih družinskih iger ali skupnega dela. Menim, da ima tudi poroka v partnerskem odnosu velik pomen, saj pomeni čustveno ločitev od prejšnjega načina življenja ter omogoča lažji prehod, hkrati pa posamezniku omogoča, da ima več odgovornosti do družinskih članov. Vaš partner bolj kot od alkohola zasvojen z vikendaškimi izhodi. Posledica le teh pa je tudi alkoholizem.
Vajin način življenja vsekakor ne more pozitivno vplivati na otroka, saj je jasno, da se bolj kot z besedami otroke vzgaja z zgledom.
Če se Vajin partnerski odnos ne bo izboljšal in bo fant še vedno nadaljeval s prijateljskimi popivanji, Vama svetujem, da obiščeta skupino anonimnih alkoholikov ali pa družinskega terapevta.
Če je tako je že hudo. Če mu je kaj do vaju z otrokom mu to povejte, brez prisotnosti otroka seveda ter mu predočita – midva ali pijača!
Povejte mu da mu vidva dajeta življensko energijo če jo hoče, alkohol pa mu jo jemlje in ga bo pripeljal do propada, ker če se bo stopnjevalo ga tudi v službi ne bodo več dolgo prenašali.
Ko vam bo natvezil in obljubil vse in “pihal na dušo” ne popustite.V dobro vseh treh.