Pozdravljeni.
Ne bom na dolgo in široko opisovala mojih problemov, povedala bom samo to, da sem bila v preteklosti zelo prizadeta in od takrat se še nisem pobrala.
Pojavljajo se mi problemi (psihični), ki so fizične narave. Se pravi slabosti, dušenje itd… To se vam bo verjetno zdelo čisto vsakdanje, vendar jaz ne vidim več izhoda. Pred približno tremi meseci sem se počutila tako slabo, da so me sredi noči peljali k zdravniku, on pa mi je napisal oz. predpisal Helex tablete. Prišla sem domov, vzela dvakrat 0,5 mg in zaspala kot top. Bistvo vsega skupaj je to, da vse od takrat rešujem probleme s temi tabletami, katere dobim tudi na druge načine, saj moja zdravnica mi jih ne bi več predpisovala. Dobri prijatelj mi je rekel, da sem z njimi zasvojena, mene pa je čedalje bolj strah, ker se mi resnično dogaja, da zvišujem dozo in se sprašujem kje je meja, do kdaj bodo zadostovale tablete itd…. Prosim za kakršenkoli nasvet, morda je bil kdo v podobnem stanju….. Karkoli.

P.S.: Samo ne mi s psihiatri, ker sem že pred leti vse dala skozi, pa ne znajo drugega kot, da ti predpišejo kup tablet. V mojem primeru težav sploh ni opazil in je rekel, da sem čisto v redu. Poleg vsega skupaj ne potrebujem še Aurorixa, Zolofta itd….

Hvala in lep dan še naprej. Alena

Tablete, kot pišete, res ne rešujejo problemov. Včasih nam pomagajo vzpostaviti fiziološko ravnovesje v organizmu, to je pa tudi vse. Psihičnih problemov ne morejo rešiti. Kadarkoli nam psihiater predpiše neke tablete, bi nam poleg tablet moral ponuditi tudi možnost psihoterapije. Če sam ni psihoterapevt, bi nas moral usmeriti k nekomu, ki to je.

Priporočam vam, da poiščete kakšnega psihoterapevta, ob katerem se boste naučili reševati zaplete na psihični ravni. Glede na to, da postajate odvisni od tablet, pa se lahko obrnete po pomoč tudi na katerokoli organizacijo, ki dela na področju reševanja stisk zaradi zlorabe drog in odvisnosti. Lahko pokličete tudi k nam (080 1221).

Mislim, da bi morali poiskati psihoterapevta, ne psihiatra – še bolj pa bi vam pomagala vključitev v kakšno samopomočno skupino, ki pomaga pri odvajanju od odvisnosti.
Pomagajo tudi dobre knjige avtoric kot so: Louise Hay, Borysenko, Rainwater…
Za začetek bi se na Vašem mestu začela ukvarjati z redno jutranjo telovadbo in tekom, pa bi potreba po tabletah minila sama od sebe.
Lep pozdrav!

Čao!

V bistvu hej glavo pokonci, nisi edina veliko drugih se ukvarja s podobnimi problemi kot ti. Dejstvo je, da si sama odgovorna za svoje življenje in noben te ne bo izvlekel iz tega “dreka”, vem da je težko, ampak gre za tvoje življenje- eno in edino, izkorsti ga. Sama v sebi imaš odgovor, kako izboljšati svoje sttanje, če ga nimaš si najdi pomoč, podobne prijatelje, samo ne odnehaj.

Jaz se počutim podobno, bila sem na urgenci za svoj rojstni dan, odpustili so me z nekaj Apaurini, čeprav sem imela občutek, da se mi bo srce ustavilo in njihova diagnoza je paltipacije ( neenakomerno bitje srca)- še povedali mi niso, kaj je narobe z mano in kaj to pomeni, sama sem mogla zbrskat po različni literaturi. To je žal današnja dinamika, pomagati si moreš sam. Lahko me kontaktiraš, zanima me kako ti bo šlo.

Lp, taja***

Draga Taja, hvala za spodbudne besede… Vesela sem vsake. Naj povem, da mi je ob strani stal človek, ki mi je zelo veliko pomenil in mi je njegova bližina, optimizem, pozitivnost zelo pomagala. Sedaj sem zopet sama…. Ne smilim se sama sebi, morda bi celo z veseljem s kom kontaktirala, vendar sem imela same slabe izkušnje.

Lp, Alena.

Čao Alena!

Veš stvar je v tem, da če ne boš navezala stika z nekom ne boš srečna. V bistvu sem jaz v zelo podobni situaciji in vem, da je zelo težko in predvsem takrat ko si najbolj na tleh ponavadi ni nikogar, da bi ti stal ob strani. In tud jaz imam z zaupanjem grozne težave. Ampak se zavedam, da če se zapiram pred ljudmi potem mi je še težje kakor pa, če imam občutek, da imam nekoga na kogar se lahko obrnem v tem času in dostikrat sem bila preveč naivna in sem zaupala ljudem ( staršem, najboljšim prijateljem…) in so me razočarali in potem spet sej veš kriza, depresija k jo vedno tok sovražim in zdi se da jo sploh ni konc, da kar traja, ampak k me kdo razočara potem dobim kr od nekje novo voljo in glih takrat k se mi zdi, da če bo pršlo še do enga sam majhnega konflikta, da ne bom zmogla več, glih takrat do tega ponavad pride in takrat se zavem, da sm grozno močna in da lahko nardim karkoli hočem in da to tko zlo zmorem. Pač dejstvo je, da te vsak človek prizadane, ker tko pač gre življenje, mislm, da ga je vredno živet, men pomaga, če se distanciram od problemov in vsega in na moje življenje gledam čist neobremenjeno k da bi blo od enga druzga in šele takrat lahko realno presodm kaj bi blo najbolš v taki situaciji.

No skratka, da ne bom predolga, bi ti rada sam še povedala, da drugi ljudje so ti lahko naredili velik šita v lajfu, ampak če se odločiš, da jim zdej tega več ne boš dovolila, se ti ne bo treba bati, da te bodo prizadel, ker tud če ti bodo ti to ne bo več tok pomembn in boš vedla, da ni tko težko k se včasih zdi, da je več k pol straha pa vsega vedno odveč. Koliko si stara?

Oglasi se še kaj, lp Taja