Pozdravljeni,
sem mama 17letne hčerke, ki je pred 14meseci doživela spolno nadlegovanje s strani znanega 40letnega moškega. Takoj sva prijavili na policijo,… šele prejšnji teden je hčerka dobila obvestilo da so ji določili zastopnika, ker je to po zakonu za mladoleno osebo. Nihče me v samem procesu ni opozoril, da je potrebno vzeti zastopnika.
Zanimajo me vaše izkušnje o zastopnikih, ki jih določi sodišče. Ali imajo dovolj izkušenj in motivacije da se res zavzemejo za mladostnika in primer? Ali je bolje da poiščem drugega zastopnika? Koga priporočate za tovrstne primere.
Rada bi dobila odvetnika, ki se bo res posvetil primeru in zavaroval hčerko. Sam sistem me je že razočaral s tem da se to vleče že predolgo.

Vse kar želim je, da maksimalno zaščitim hčerko, ki ima velike psihične in fizične težave, sicer raje opustim primer. Hčerka bi rada le, da se ve kaj ta človek počne, da ne bo takih žrtev še več, ker je nagovarjal tudi njene kolegice, za katere ni vedel, da jih pozna. Očitno hčerka ni bila osamljen primer, vprašanje je le koliko mladostnic se zaupa starejšim in kako oni reagirajo ob tem.

Najlepša hvala za odgovore.
Lep dan

Pozdravljena!

Tudi sama sem bila postavljena pred to vlogo lani. Moje videnje ob vsem tem je bilo;
Sodišče določilo zastopnika (kot pri vas), mislim, da je bil strokovno podkovan. Motivacija kaj pa vem, zdela se mi ni najboljša. Vedeti je treba, da država da zakone, ki pa po moje niso ” najboljši ” za skupino spolnega nadlegovanja ali spolne zlorabe. Namreč mladoletna oseba že sama po sebi težko pove situacijo doma ( zaradi sramu, straha ), potem mora ob prijavi to še enkrat ” podoživljati ” in seveda na sodišču še enkrat!

Dodelijo tudi sodnega izvedenca da oceni ” psihično škodo ” mladoletne osebe. S tem, da izvedenec enkrat samkrat vidi mladoletno osebo. In kar ” zna ” oceniti škodo. Meni je bilo to za ” lase potegneno “. V našem primeru je bilo mnenje, da nima hčera nobenih težav. Čeprav sama kot mama vem, da so težave, ker jih prej ni bilo.

Ampak ” oni ” bolje vedo, ko mladostnika enkrat vidijo !?!

Seveda so primer opustili, ker je bilo premalo dokazov, ampak otrok oz. mladostnik trpi. To pa njim ni več pomembno. CSD je obljubljala marsikaj, potem pa ko je bilo treba ” so se potuhnili ” in nikjer nobene sledi o pomoči.

Zatorej jaz bi rekla takole ; poiščite drugo mnenje ali svojega zastopnika, pozanimajte se, če imate dovolj dokazov in ali bo učinek tak, ki si ga želite ali ne ? V nasprotnem primeru je to samo pljunek v morje in ponovno trpinčenje otroka, ter celotne familije.

Srečno in javite se še !

Hvala za posredovane izkušnje.

Pri nas je zdaj v fazi preiskovanja ali bo šlo naprej ali ne. Kar menda pomeni da bomo še enkrat vsi zaslišani in potem bo sodnica precenila ali gre na sodišče ali ne. In potem še enkrat čez vse to na sodišču, če pride do tega.

Vaš zastopnik pravite da je bil dobro podkovan.

Moj namen je da naredim prvi kontakt z dodeljeno odvetnico, da vidim kaj mi bo povedala. Če mi bo kdo svetoval kakšnega odvetnika, bom šla tja in poiskala drigo mnenje za primer da pride do obravnave.

Na CSD imam razgovor, bom še tam vprašala za mnenje.

Kaj ste mislila s tem: poiščite drugo mnenje ali svojega zastopnika?

Lp

Pozdravljena!

Mislila sem, da sprašujte, da bodite ” sitni ” in se ne dajte kar tako odgnati. Sama sedaj vem, da sem bila na žalost premalo. Tudi, če vam dodelijo nekega zastopnika, lahko vseeno še koga drugega vprašate za mnenje.

To, kar opisujete me je naučilo življenje, oz. naš Slovenski sistem. stvari je potrebno Vedno vzeti v svoje roke in se maksimalno angažirati, iskati vedno nova mnenja, strokovnjake. Tako na področju zdravstva, sodstva, šolstva, kot povsod drugod. Na žalost, ali pa na srečo, da nisi prepuščen samo sistemu v katerem smo.
Lp

Sicer je ta tema že stara, ampak če bo komu drugemu koristilo …

Zakon o kazenskem postopku, NPB 7:

65. člen

(1) Zasebni tožilec, oškodovanec in oškodovanec kot tožilec ter njihovi zakoniti zastopniki smejo izvrševati svoje pravice v postopku tudi po pooblaščencu.

(2) (prenehal veljati)

(3) V kazenskem postopku, ki teče zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost iz XIX. poglavja kazenskega zakonika, kaznivega dejanja zanemarjanja otroka in surovega ravnanja po 192. členu in kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 113. členu kazenskega zakonika, mora imeti mladoletni oškodovanec ves čas od uvedbe kazenskega postopka dalje pooblaščenca, ki skrbi za njegove pravice, še posebej v zvezi z zaščito njegove integritete med zaslišanjem pred sodiščem in uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka. Mladoletnemu oškodovancu, ki pooblaščenca še nima, postavi pooblaščenca sodišče po uradni dolžnosti izmed odvetnikov.

(4) V predkazenskem in kazenskem postopku je lahko ob mladoletnem oškodovancu navzoča oseba, ki ji oškodovanec zaupa. Takšna oseba je lahko navzoča tudi ob drugem oškodovancu, ki je žrtev nasilja.

Torej, otrok MORA imeti zagovornika. Če mu ga ne priskrbiš ti, mu ga dodeli država. Po mojih izkušnjah so zagovorniki, ki jih je naročil in plačal oškodovanec, med obravnavo dejansko nekaj delali, postavljali vprašanja, bili aktivni … Od države dodeljeni zagovorniki so reševali sudoku, tipkali smse, gledali na uro …
Ne morem pa trditi, da so enako neaktivni kadar gre za mladoletne žrtve spolnih zlorab. Te obravnave so namreč (zaradi zaščite mladoletnika in žrtve spolne zlorabe) zaprte za javnost, tudi za študente, tako da s takih obravnav nimam izkušenj. Vse ostalo pa … Katastrofa! Žal.