Zastajanje urina – odpoved ledvic
Spoštovani!
Zanima me, kolikšna je možnost, da se ponovno vzpostavi delovanje ledvic v primeru, ko je zaradi zastajanja urina prišlo do refluksa in menda tudi odpovedi delovanja ledvic. To je moški, star 65 let, več mesecev je imel težave s pogostim uriniranjem, bil je naročen pri urologu, vendar zaradi čakalnih vrst še ni prišel do pregleda. Zdaj pa je bil zaradi opisanega sprejet v bolnišnico in me zanima, kakšna je prognoza?
Spoštovani!
Navedli ste veliko premalo podatkov, pa tudi sicer ta napoved ni nikoli dovolj natančna, da bi bila smiselna.
Če prav razumem, sprašujete o prognozi 65-let starega moškega, ki se mu je zaradi tega, ker se ni pravočasno ugotovilo, da ne lula v redu, poslabšala ledvična funkcija. Zakaj se to zgodi? Ker se moški ne zaveda, da se mu curek slabša – to se namreč lahko dogaja počasi. Potem pa v nekem trenutku začne urin v mehurju zastajati, sicer še lula, vendar vse večji delež ostaja v mehurju – kar polula, je pravzaprav “overflow” inkontinenca – “prek teče”. Pri tem se v mehurju povečuje stalni pritisk, povečan pritisk v mehurju, ker se le-ta ne more izprazniti, pa začne zavirati odtok urina iz ledvic – pride do poslabšanja ledvične funkcije ali celo odpovedi in v končni fazi lahko tudi smrti bolnika.
Ukrepanje je najprej razrešiti zastoj. Lahko je to enostavno, tako da se vstavi urinski kateter. Lahko pa je mehur že tako uničen, da je ovira tudi na nivoju iztekanja urina iz sečevoda (cevke med ledvico in mehurjem) v sam mehur (zato ker se je mehur dolgo “matral” in je posledično postala njegova stena tako debela, da ne pusti več urina niti v mehur). V tem primeru je potrebna nastavitev nefrostom – cevk direktno v ledvico.
Potem se pa čaka, ureja laboratorijske parametre (da bolnik sploh preživi), po potrebi daje infuzije, če pa ledvica povsem odpovedo, pride na dializo. Ledvična funkcija se lahko popravlja mesec dni ali več. Koliko se bo popravila pa ni moč z gotovostjo napovedati. Lahko se bo popravila zelo (da ne bo potreboval tovrstnega dolgotrajnega zdravljenja) – npr. da bo kreatinin padel pod 180. Lahko se bo popravila toliko, da ne bo potreboval dialize, bo pa potreboval redne obiske pri internistu nefrologu (npr. kreatinin med 180 in cca. 700-800). Lahko se ne bo popravila. Ampak če ne vemo, do kolikšne mere (katera stopnja ledvične odpovedi pa je bila in ali je bil vzrok kombiniran ali zgolj poledvični), seveda ni moč nič reči.
Vmes, ko se čaka, da se ledvična funkcija optimizira (kolikor se pač bo ob vsem podpornem zdravljenju), pa je treba ugotoviti, kaj je bil vzrok temu. Ali samo nerakava povečana prostata? Ali rak prostate? Ali morda stanje po operaciji raka črevesa, ki je po več letih zaradi brazgotinjenja poškodovalo sečevode do te mere, da urin ne odteka več? Ali rak mehurja? Ali bolezen hrbtenice, ki je poškodovala živce za mehur (in se zdravi pri nevrokirurgu ali ortopedu)? Ali gre morda za odpovedovanje mehurja v sklopu sladkorne bolezni? Ali za več vzrokov?
Naslednja stvar je poskusiti odpraviti vse vzroke, kjer lahko kaj pomagamo (pri sladkorni ali bolezni hrbtenice najverjetneje funkcije mehurja ni moč povrniti; pri povečani prostati pa jo lahko zmanjšamo z operacijo, seveda ne takoj, ampak šele potem, ko se stabilizira ledvična funkcija – npr. čez nekaj mesecev). Ko se vzroki, ki se jih da odpraviti, odpravijo, pa se ponovno poskusi ugotoviti, kaj bo, če cevke, ki jih ima (kateter ali celo nefrostome) odstranimo. Če, potem ko jih poskusno odstranimo, se ledvična funkcija spet poslabša, jih pač moramo dati nazaj in mora z njimi na nek način živeti, lahko tudi dosmrtno, Potem seveda iščemo načine, kako bi mu uporabo in življenje s temi pripomočki čimbolj olajšali (primerne vrečke za kateter, ki si jih namesti okrog noge, kateter menjuje domači osebni zdravnik….). Marsikdaj gre bolnik vmes (po izboljšanju ledvične funkcije in pred poskusom reševanja zapore zaradi povečane nerakave prostate) s katetrom domov (še dve leti nazaj so bolniki od vstavitve katetra pa do operacije nerakave prostate v Mariboru čakali prek 500 dni na prednostni listi – sedaj se je to verjetno izboljšalo, je pa tudi zelo odvisno na čigavi listi je kdo…).
Upati pa je, da se bo ledvična funkcija popravila in da je tudi vzrok težav tak, ki ga je mogoče zdraviti in uspešno vsaj zazdraviti če že ne ozdraviti in da se bo to rešilo v nekaj mesecih.
Nauk – moški po 50-tem letu starosti bi v urejenem (nemškem in avstrijskem) sistemu imel svojega urologa tako, kot ima vsaka ženska svojega ginekologa in bi hodil 1x na 1-2 leti na pregled z namenom, da se kaj takega ne bi zgodilo.
Lepo pozdravljeni!
Pozdavljeni!
Zaenkrat iskrena hvala za izčrpen odgovor in vsa pojasnila ter vaš čas! Lažje je čakati, če vsaj približno veš, kaj in predvsem kdaj gre pričakovati.
Kar se tiče osebnega urologa se pa vsekakor strinjam. Vendar (kot veste še bolje kot jaz) je zaenkrat vse premalo kapacitet in vse preveč ovir v mislenosti…
Resnično HVALA!