Spoštovani, sem zaskrbljena mama 13 letnika.
Sinove težave so se začele jeseni z bolečinami v kolkih, hrbtenici in z pomanjkanjem apetita ter bolečinami v trebuhu. Sin je visok 173 cm ( zelo hitro raste), in tehta 38 kg- v mesecu dni je shujšal za 5 kg.
Zaradi navedenih težav je na pediatrični kliniki opravil številne preiskave- UZ trebuha, RTG kolkov, hrbtenice, biokemične preiskave krvi, pregled pri revmatologu,gastroskopijo. Vsi izvidi so bp, razen ugotovljenega gastritisa- čakamo še histološke izvide , test na bakterijo.
Dobil je zdravila, vendar še vedno nima apetita, bolijo ga vse kosti, zlasti stopalo desne noge.Zaradi bolečin v stopalu- kot nekakšno trganje v palcu, se ponoči zbuja.
Postal je depresiven, zaskrbljen, sekira se zaradi svojega videza. Stalno toži, kako je suh in da se sošolci norčujejo, da je anoreksičen.
Povem naj še, da je bil kot otrok vedno zelo vitek in da si je vedno želel pridobiti kakšen kilogram.
Prosim za nasvet in pomoč, saj sem zaradi njegove situacije zelo zaskrbljena.
Mojca

Draga gospa Minka,

resnično bi bil vsak starš na vašem mestu v skrbeh. Sin ima resnično nizko telesno težo in s tem je ogroženo tudi njegovo zdravje. Sama na žalost nisem zdravnik in vam ne morem povedati kaj bi bilo dobro še poiskusiti. Pregledi, ki jih je vaš sin opravil resnično niso lahki.

Me pa zanima, če je mogoče njegov zdravnik opravil tudi pregled črevesja – glede na bolečine v trebuhu – kolonoskopijo? Ta pregled ni lahek, nekatere zelo boli, vendar pa lahko dobi sin protibolečinska zdravila in potem je pregled lažje prestati. To je ena od možnosti, ki se mi pojavlja. Kaj so vam svetovali zdravniki po vseh opravljenih pregledih? So vas poslali kam naprej ali vas pustijo, da čakate? Kako oni vidijo sinovo izgubo telesne teže?

Zdej glede na ostale težave in vse preglede težko govorimo o težavah z motnjami hranjenja. Vendar me vseeno zanima – kaj pomeni to, da sin ne more jesti – ali ne poje popolnoma nič, ali le določeno hrano, mogoče izbruha potem ko zaužije hrano? kako se težave s hranjenjem kažejo?

Mogoče bi bilo dobro razmsiliti, da bi sinu omogočili možnost obiska pri psihologu – že zaradi vseh strahov s katerimi se okoli bolezni sooča. Pojav depresije, zaskrbljenosti je v tem stanju običajno, vendar bi bilo dobro, da bi sin dobil smernice kako lahko sam sebi pomaga zdržati to stanje. Vi mu sicer lahko nudite podporo, vendar je glavni del skrbi zase na njemu. Učiti se kako zmanjšati strah je v glavnem njegova naloga, ker vi mu ga ne morete odvzeti – kljub vsej podpori. Svetujem vam psihologa, ki ima znanja kognitivno vedenjske terapije, vendar pa to ni nujno. Sin potrebuje ogromno podpore in čeprav verjamem, da mu jo vi nudite po svojih najboljših močeh, tudi obisk psihologa po mojem mnenju ne bo odveč. Mogoče bi lahko poskusili tudi z alternativnimi oblikami zdravljenja – na misel mi pride bioresonančna metoda zdravljenja – več o tem najdete na internetu – pomaga pri alergijah, zdravljenju z bakterijami – vsaj posvetujte se. Vem, da je težko zdržati negotovost, ko ne veste kaj se dogaja, vendar jo boste morali – že zaradi sina. Skušajte zase poskrbeti tako, da o svojih skrbeh, ki se vam pojavljajo, govorite z možem, prijatelji ali s komerkoli, da boste lahko stali otroku ob strani, ko vas bo potreboval.
Sedaj je pomembno dvoje – da najprej poskrbite zase in podporo sebi, da boste lahko v podporo njemu. Mogoče bi tudi vi lahko obiskali psihologa, da se pogovorite o tem kar muči vas. ker vsi ti dogodki vplivajo na vse družinske člane. In tudi na vas.

Želim vam vse dobro,

lp

Tatjana