Zapustil me je. Dolgoletni partner je nekega dne ugotovil, da nimava skupnih interesov niti ciljev. Na koncu zveze, ko se je on že pobral, saj je o prekinitvi razmišljal že lep čas, pa mi pravi, kako naj se “ozdravim”, da ne bo tako hudo bolelo in da bom vezo dala hitro skozi. predlaga mi kup stvari, mene pa še bolj boli, ker mi pametuje. Jaz bi bila rada z njim, on pa mi daje nasvete, kako naj ga pozabim. Strgalo se mi bo.

Ti bi bila rada z njim, on pa ne s teboj.
Bi se ti pustila komu prisiliti v zvezo, ki ti ne ugaja?
Pri tebi gre za sindrom zapuščenosti. Minilo bo, ne skrbi. Če ti je res kaj do njega, mu pusti proste roke in ga ne priklepaj na silo. Ne pozabi, da sta v igri dva, nisi sama.

O hvala za sočutnost.

Vsaj pošten je do tebe. Bi raje videla, da iz dneva v dan hinavi kako mu pomeniš ali pa da te celo vara z drugo? Očitno v vezi ni bil srečen, pač nista za skupaj. Saj boš prebolela, nekaj časa pač traja, morda pa celo uporabiš kak njegov nasvet.

aham

točno, ker pametuje in ti deli nasvete, je to zate zeloooo velika krivica. veliko bolje bi bilo, da po hitrem postopku zbriše stran od tebe, ti pa poiščeš osebo, ob kateri se boš lahko zjokala in potem razmišljala, kako naprej.

Ne bo se ti strgalo, brez skrbi.Njegovi “pokroviteljski” nasveti, ki ti jih je dajal ob njegovi prekinitvi odnosa naj te nikar ne razjedajo. Pozabi.

Zate je najpomembneje, da globoko v sebi ŠE TI prekineš vsak odnos in kontakt z njim. A si dovolj močna za to?

Teotima ti je dala lep in pameten nasvet.

Bodi svoja, bodi srečna.

LP

Če bi bilo njemu res do nje kot do človeka, ne kot ženske, kot človeka, zavoljo vsega tistega lepega prej, bi takrat, ko je že dolgo razmišljal o prekinitvi, o tem govoril z njo, jo vsaj malo pripravil na to, kar pride, tako pa je po svoje delal načrte, se poslovil v srcu od nje že precej časa prej, preboleval njo ob njej sami, da mu je bilo lažje in da se je lahko premislil, ko mu je uspelo preboleti, ko se je verjetno še zaziheral kje na strani, pa šut karta. Ena navadna sebična rit. Zdaj pa še pametuje. Zame je prezira vredno, da se, ko premišljuješ o takšnih stvareh, s partnerjem niti pogovoriš ne, niti omeniš ne, ampak se delaš norega in kot da je vse lepo, potem pa samo nekega dne objaviš odhod. Kot da tisti drugi, ki je s teboj v zvezi, nima nobene pravice, niti do tega, da bi smel videti, da mu zveza razpada. Ja, on je pozabil, da sta v igri dva, ko jo je čisto zignoriral pri tem, kar je počel. Ne pravi nihče, da bi moral na silo ostati z njo, ampak to pa, da se niti pogovoril ni z njo, ko je začutil, da mu zveza ne ustreza več, je pa zame svinjarija. In zdaj je sebična ona, ki trpi?

Hvala za vse nasvete, tudi tiste, ki me niso dvignili.

Zelo dobro se zavedam, da nikogar ne morem prisiliti v nič. Trenutno sem v velikem čustvenem viharju in trenutno res ne rabim prehudih racionalnih razlag, da sem sebična jaz. Najin odnos je bil lep, zelo lep. Spoštljiv, ljubeč, vljuden… Po nekaj letih so se seveda pojavila nesoglasja, ki pa jih nisva razčiščevala. Jaz sem jih želela, on pa ni vlagal v odnos, saj pravi, da tak odnos, kjer je treba vlagati, že od štarta ne funkcionira. Da mora iti samo od sebe. Torej, v skrajšani verziji, jaz naj bi bila idealna, s porihtanimi čustvi, da bi on lahko funkcioniral in rihtal svoja čustva.

Še enkrat hvala za vse nasvete. Včasih se prepustim čustvom, kasneje se že porihtam, da je vse ok in lahko sprejemam racionalne razlage. Zato je vsak nasvet dobrodošel, saj pride prav čez čas.

Ja to je pacek, sam se je potiho pripravljan na odhod, se organiziral in naredil nove cilje, tebe pa do zadnjega momenta pošteno vlekel za nos.
Ljubila si nekoga, ki je ljubezen igral, te izigraval.

Naženi ga od sebe in mu ne govori naj klobasa, da je edin problem v tvojem življenju itak samo on in da boš srečna komaj ko bo daleč stran od tebe. In bodi zelo odločna, od njega itak nimaš kaj za pričakovat, je karakterno dovolj nizko.

Sem opravičujem za svoje nejasno sporočilo.
Torej napaka v prvem odstavku je: se je potiho pripravljal na odhod…
V drugem pa: Naženi ga od sebe in mu povej naj ne klobasa…..

Se opravičujem, očitno mi je nekaj preskakovalo med pisanjem????

In drži se!

aham,včasih moraš spoznati napačne ljudi,da prideš do pravih.vem da boli.ljudje prihajajo in odhajajo-kot vlaki.slej ko prej boš našla človeka ki te je vreden in ali bo on našel tebe.ne obupaj.ko preboliš,se boš še smejala svoji sedanji bolečini!daj si čas in bodi to kar si!poišči nekaj kar te veseli in si daj opravka s tem.glavo pokonci in začni uživat.vedno lažje bo verjemi.

zame je to neverjetno sebično, da ne rečem kar pokvarjeno, da se sam pripraviš na konec zveze, psihično, fizično, materialno, organizacijsko, skratka vse pošlihtaš ob opori partnerja, ki ga zapuščaš. In ko si sebe do konca pošlihtal, onemu drugemu samo objaviš, da te ni več. Oni drugi nima pravice vedeti, kako razmišljaš ali kaj? Navadna sebična rit. Dokler si mi čemu koristil, mojim užitkom, zadovoljstvu, sreči, odlično, zdaj pa ko ne več, mi tako dol visi zate, da se ne čutim dolžnega, da se karkoli pogovarjam s teboj, da sprejemam odločitve skupaj s teboj ali pa ti vsak zaupam svoje dvome o najini zvezi. Ja, navadna sebična in samoživna rit. In zdaj ti, da si pere slabo vest, še pametuje. Me prav zanima, ali bo toliko pameten, ko bo to nekdo naredil njemu. Ker bo. Za vsako rit raste palica.

se podpšem pod post!

Opravičjujem se, ker bom vdrla v tole pisanje. Nimam odgovorov za avtorico pisanja, vendar sem pri Navadni sebični riti našla odgovor zase.

Nekoga imam zelo rada, ne vem pa kako oditi,saj vem, da bi bilo zelo hudo se posloviti. Imam ga zelo rada. Bom pa ravnala kot je napisala Navadna sebična rit.

Ali bo prav tako? Če objavim svoje pravo ime,ker sem že velikokrat pisala sem, boste rekli,da sem nora, ker še nisem končala. Ja,ne znam in ne zmorem. Morda mi bo uspelo na način,kot je naveden zgoraj.

Zakaj boš tako ravnala? Če sebe pripravljaš na odhod, zakaj še svojega partnerja ne pripraviš na to, da boš odšla? Se ti ne zdi, da imaš tudi do njega neko odgovornost, ne samo do sebe?

Nimam pravice pisati tukaj, o mojih težavah, ampak samo tole še,da ne bom predrzna, on nima nobene odgovornosti do mene in jaz sem sirota, ki trpi, ker se da, ker posluša srca… hudo mi je…ampak ne morem več, nekaj moram storiti, ne vem kaj. Sem dekle polno energije,veselja,on pa me je uničil že popolnoma, ker mora biti vse po njegovem. Dokler nisem bila z njim sem hodila po zabavah,prekipevala od veselja,sreče, energije. Potem sem spoznala njega, mislila, da mi zdaj ne manjka nič več.NE…..On me uničuje na koščke, ko rečem,da grem reče hladno – ti tako hočeš. In ko grem je še vedno za menoj, uničil me bo…uničil…. moram se rešiti…Morda celo že rabim psihiatra,ne vem…

tip te po domače “j** v glavo”, povej mu , ko bo spet pametoval, da si spoznala nekoga, da ti je zelooo všeč in da gresta skupaj na en romantični večer …potem pa opazuj nejgovo reakcijo, morda te bo presenetila

Res, čisto izdajstvo!

Evo, moj nasvet.
Zavedaj se, da si na žalost ženska. Zakaj na žalost? Ker smo ženske take,
da vso krivdo rade potegnemo nase in tudi vse trpljenje in sekirancijo.
ZAKAJ ŽE???
Tip te je imel za norca, niti od daleč ni bil fer ne v odnosu, ne v
odhodu….beden primerek je in vesela bodi, da si se ga losala.

Aja, kaj pa nasvet? Tole glej: Vso žalost, vso krivdo, vso negotovost,
vsa, čisto vsa čustva, ki jih premoreš ta hip, spremeni v jezo.
Bes.
Na tega tipa bednega.
Jeza je lahko včasih zelo poztivna, mene je spravila čez zelo težka
obdobja v mojem življenju, napolni te z energijo, preskakuje probleme,
povrhu vsega je tako intenzivno čustvo, da “pokuri” ogromne količine
žalosti in samopomilovanja.
Aja, pa še nekaj. Moj osebni dodatek – jaz bi to jezo izkoristila tudi
zato, da bi na zelo oster in zelo svoj način popolnoma odrezala vse stike
z bivšim – ne bi mu dala zadoščenja, da se razhajava pod njegovimi pogoji
in da sem potrebna njegovih skrajno sluzasto-hinavskih nasvetov.

Poskusi.

“Najin odnos je bil lep, zelo lep. Spoštljiv, ljubeč, vljuden… Po nekaj letih so se seveda pojavila nesoglasja, ki pa jih nisva razčiščevala. Jaz sem jih želela, on pa ni vlagal v odnos, saj pravi, da tak odnos, kjer je treba vlagati, že od štarta ne funkcionira. Da mora iti samo od sebe. Torej, v skrajšani verziji, jaz naj bi bila idealna, s porihtanimi čustvi, da bi on lahko funkcioniral in rihtal svoja čustva.”

Oh, kako mi je to znano. Tudi sama sem imela v zvezi to težavo, da je želel, da se vsi problemi potlačijo in če sem hotela kaj rešiti mi je rekel, naj ne pogrevam že spet starih stvari. Tudi meni je bilo težko in me še vedno je. Vendar s takšnim odnosom zadeva na dolgi rok ne funkcionira!! Tudi če bosta spet skupaj (ker si to želiš), bojo problemi spet bili, še večji in spet jih NE bosta reševala. Predvidevam, da je imel on pri vsem zadnjo besedo. Tudi, ko si ti povedala za kakšne stvari, ki tebe motijo pri njemu, te je zatrl in spet je bilo po njegovo in si ti izpadla “kriva”. Imam prav??? (morda ni pri tebi tako, ampak sklepam po moji zvezi).
Svetujem ti, da se mu ne pustiš. Tak odnos lahko popolnoma uniči tvojo samopodobo zato, ker se mu vedno pustiš.
“Po nekaj letih so se seveda pojavila nesoglasja, ki pa jih nisva razčiščevala. Jaz sem jih želela, on pa ni vlagal v odnos” -> tak človek, ki je stabo samo v dobrem te ni vreden. Da je odnos zdrav mora biti s teboj tudi v slabem. V vsaki zvezi se pojavijo ovire in če jih eden noče reševati to ne pejle nikamor. Sedaj ti je težko, ker vidiš samo njegove dobre lastnosti in lepe trenutke. Pomisli tudi na slabe. Pomisli, kaj je tebe motilo pri njemu, pa se ves čas prenašala. Lahko napišeš na en list. Pa boš videla, koliko je stvari, ki so te motile, In pomisli, da bi te motile tudi v prihodnje, ker on problemov ne želi reševati.

Upam, da ti bo moj nasvet prišel prav.
Lepo se imej