zapustil družino in prišel živet k meni
Je že tako, da tisto, kar nekdo odvrže, drugi pobere kot največji zaklad.
Razmišljati kdo je zrel, kdo je nezrel, posvečati kakšno lastno misel nečemu mrtvemu, crknjenemu, to je pogreb. Tak, ki ga je omenila Minja. Ko nekdo gre ali hoče iti, ga je treba pustit. Fizično in psihično. Valjda se ti ne bo usmrajal in gnil sredi tvojega življenja in ti ga zastrupljal, če je lepo kompostiran lahko podlaga za nove koreninice nove ljubezni ali česarkoli pač. Let it go.
In seveda, bivše žene smo itak vsega krive. Pajade, jaz sem tudi en tak huuud monstrum. Čudi me pa to, da si še vedno dovoljuješ žalitve iz njegove strani. Prav tako pa vidim, da ga še nisi čisto predelala, ker trpiš tudi zaradi njegove ignorance. Punce so ga že postavile v pravi kot v ropotarnici svojega življena. Zdaj ga daj še ti. In privošči ga – cel kos, z vso maščobo in smetanco in češnjico na vrhu – temu bitju ženskega spola v tretji osebi ednine. Naj se ti ne smili. Mlada je, lahko si privošči malo več osladnosti kot ti. Njen metabolizem je še mlad in bo že pokuril strupe. Ti si se pa le znebila nečesa, kar ti je mašilo koronarko, a ne?
Zgodba se nadaljuje in lahko bi napisala PRIROČNIK za take situacije. Pred dobrima dvema letoma sem šla na posvet h dr. Košičku. In kaj mi je rekel? Ja, veste kaj, tak moški, ki toliko časa dela iz ženske ljubico in ki funkcionira tako, pač ženske ne more imeti dovolj rad… Odidite brez besed in komunicirajte izključno o otroku, bodite trdni, ker on bo še želel priti k vam, vendar vi ne boste tako nikoli srečni… No, zdaj sem spoznala da je to res. Namreč naslov ZAPUSTIL DRUŽINO IN PRIŠEL ŽIVET K MENI zdaj lahko zamenjam z ZAPUSTIL MENE IN ODŠEL ŽIVET NAZAJ K ŽENI. To se je v slabih dveh mesecih zgodilo že drugič. Zakaj? Zato, ker sem težila, ker je parkrat na teden hodil nazaj k njej in se vračal ob dveh ponoči? Zato, ker so čez vikedne hodili kot zaljubljena družina na izlete, prej pa tega niso počeli? Zato, ker nisem mogla razumet, da bi on pa še kar naprej na dveh stolih, ker sem se ob njegovem odmikanju počutila bedno in osamljeno? Kakorkoli, boli svinjsko, vendar vem, da če sem že zmogla zdržat vsa ta leta, sama skrbela za otroka in čakala ves ta čas, da se bo odločil, vem, da nečesa pa ne zmorem… Živeti ob nekom, ki ima nerazrešen odnos s svojo ženo, biti mrtev v odnosu in upati, da bo bolje. Bolje ne more biti, če se on v svoji globini za to ne odloči. In zakaj se ne? Je pač tak, dokazoval je vsa ta leta… Ampak zanimivo, in kako resnično, …pošilja tužne SMS e in misli, da bom še vedno živela za njegove notranje probleme… Ja, vrgla sem toliko let proč, samo to me tolaži, da JAZ sem ljubila. Evo, dekleta, zdaj rabim kakšno leto, da se spet naučim biti JAZ, ker sem se popolnoma izpraznila. Hvala, ker delite izkušnje z mano!
Oj Minja upam da ti bo uspelo.Ugatavljam,da moški ki si dobi ljubico,v večini govorim,ni srečen s seboj,niti s svojo ženo,pol pa misli,da mu bo ena mlajša oz.druga ženska,rešila njegove težave in bo srečen.Pol se pa zave,da ni tako,ta druga ženska ,pa se zave še bolj,da si je lepo zaje….življenje s takim človekom,ki ne ve kaj bi sam s sabo.Sledi še ena polomija….