Spoštovani,

naš 6,5 mesecev star sinček je bil zaprt tri dni. Nato je tretji dan kakal (z veliko naprezanja), blato je bilo trdo in debelo, drugače pa normalno. Ko smo mu takoj za tem umivali ritko, je bilo na krpici malo krvi (v blatu je ni bilo videti). Ali bi morali obiskati pediatra?

Hvala in lep pozdrav,
Maja

Spoštovana,

upam, da še nisem prepozna z odgovorom…

Če je z naprezanjem kakal veliko in čvrsto klobaso, izvira kri na krpici najverjetneje iz razpoke v sluznici zadnjika. In če se krvavitev ne bo ponavljala ob naslednjih “kakanjih”, ni nobene potrebe za obisk pediatra.

Bi bilo pa primerno poskrbeti za mehkejše blato – bodisi z dodatkom mlačnega Donata Mg (3-5 mL na kilogram teže, najbolje zjutraj – pred prvim obrokom, vanj lahko dodaste malo sadnega soka ali kar malinovega sirupa za okus), s hrano s precej balasta (zelenjava, najbolje surova, sadje – ne banane, te rade zapirajo) in večjim vnosom tekočine.

Lep pozdrav,

Spoštovani,

najlepša hvala za odgovor. Krvi kasneje ni bilo več, pa tudi blato je sedaj normalno.

Bi imela pa še eno vprašanje: njegov jedilnik je sestavljen iz krompirja, korenčka, brokolija, cvetače, riža, mesa, sadja (ponavadi sadnih Frutkov). Ponavadi poje opoldne krompir, korenček, cvetačo, brokoli, riž oziroma meso (v različnih kombinacijah) (okrog 200 ml), okrog petih popoldne “sadno malico”, ponavadi sadni Frutek, in včasih zvečer ponovno malo podobne kašice kot opoldne. Med obroki mu dajemo tudi za piti po žlički (iz stekleničke noče), med posameznimi obroki ter vedno zjutraj in zvečer pa se tudi še podoji (ponavadi okrog 5x na dan). Ali je to primerno ali bi morali količino in pogostost obrokov zmanjšati/povečati? Zanima me tudi, kaj še lahko je, poleg zgoraj navedenih živil.

Najlepša hvala in lep pozdrav,
Maja

Spoštovana Maja,

v starosti 6,5 mesecev je dojenček že dovolj velik, da si sam določa število obrokov – pač postaja siten, ko je lačen in si premajhnega števila obrokov oziroma prevelikih razmakov mame ne morejo “privoščiti”. Ritem, ki ste ga opisali, je čisto primeren – še zlasti, če dojenje postaja količinsko nezadostno (kar se mi dozdeva, saj bi se ob petkratnem dojenju lahko že kar konkretno “zasitil”).

Hrana je v njegovi starosti tudi že raznolika in ostaja na seznamu “prepovedanih” le še začinjena hrana, mastno meso (npr. svinjina), divjačina, suhe mesnine, hrana, ki napenja (npr. fižol, zelje, leča) ter za Slovence bolj “eksotična” morska hrana (npr. raki, školjke). Če ste doma navajeni na sveže pripravljeno in malo začinjeno prehrano (torej s primerno količino soli in domačimi začimbami), ne vidim razloga, da fantku kuhate posebej. Dojenčki so pravi gurmani – in če vašemu dragemu sinovi preostanki obrokov ne gredo v slast, se ne sprašujte, zakaj vašo kuharsko mojstrovino dojenček izpljuva, žličko hrane z moževega krožnika pa z užitkom poje.

Morda bi se malo omejila le pri uporabi Frutkov za sadni obrok (po izkušnjah nekaterih mam so po njih dojenčki precej zaprti) in raje sama naribala (lahko tudi “zmiksala”, teorije o “uničenih vitaminih v kašicah zaradi uporabe rezil v mešalcu mi nikoli niso bile jasne…) kakšno jabolko, skupaj z banano in pomarančnim sokom (kot tekočino), za večjo slastnost pa dodaste še otroški keks (tisti Mannerjevi v rožnati škatli gredo v slast tudi odraslim otrokom). Za zvečer pa bi raje ponudila mlečno kašico – je bolj nasitna kot sadna in bo zato nočno spanje daljše.

Upoštevajte pa predvsem nasvet, da mora biti tudi za dojenčka pripravljena hrana tako okusna (in primerno slana, če gre za zelenjavno-mesne kombinacije), da se za preostanke “stepejo” ostali člani družine.

Pa dober tek,