Spoštovana gospa Silva!

Sodelovati v društvu je čisto svobodna odločitev- nikogar ne silimo, še manj žalimo in sploh nam ne bo hudo, če vi ne boste vključeni. Ne vem koga sem žalila- vi pa večkrat ste mene, saj vam je žal mojega otroka in govorite, da mu delam škodo. Umik …Poraz? Lahko. ali pa- pametnejši odneha. kakor vzamete. In z vami res ne mislim več razpravljati saj nikakor ne uspem priti do vašega nivoja. Na žalost.
Vam pa pošiljam še pismo Katje Božič- ene od sodelujočih.

“Spoštovani!

Po pravici povedano ne morem razumeti, zakaj tolikšne razprave okoli enega članka, v katerem so opisane 3 popolnoma različne zgodbe avtističnih otrok: Kristiana, Mateja in Tomaža

Po mojem mnenju je novinarka zelo lepo pripravila članek, seveda na podlagi zgodb, katere so ji bile posredovane s strani mamic. Takšni in podobni članki so namenjeni osveščanju družbe, katera je še premalo seznanjena s to problematiko, prav tako pa tudi kot pomoč drugim družinam s podobnimi problemi.

Ga. Vesna Melanšek, predsednica Centra Društvo za avtizem odlično opravlja svoje delo, ter lahko izjavim, da to počne povsem brezplačno in na svoje stroške, z namenom doseči cilje ustanovljenega društva in pomagati našim otrokom!

V prav vsakem članku o avtizmu, ki je bil do sedaj objavljen, tako v ONI, kot v drugih časopisih se lepo pove, da pri avtizmu ne gre nujno za duševno prizadetost, lahko pa tudi gre-v določenih primerih. Seveda starši sami najbolje poznajo svojega otroka, da lahko z veliko gotovostjo vedo ali gre pri njihovem otroku za duševno prizadetost ali ne.

Iz Matejeve in Tomaževe zgodbe je zelo jasno razvidno, da sta zelo lepo napredovala(celo nadpovprečno na nekaterih področjih), iz Kristianove zgodbe pa je prav tako razvidno, da sicer pri hujši obliki avtizma zelo lepo napreduje in nikakor ne gre za duševno prizadetost!

V podkrepitev te izjave za svojega otroka lahko omenim, da se s to izjavo strinjajo vsi strokovnjaki, ki delajo in so imeli opravka z našim otrokom, v prvi vrsti Ga. Elza Sabolič, katera je ena redkih strokovnjakinj v Sloveniji, katera na pravilen način dela z našimi otroki in dosega izjemne napredke. Ko je prvič stopila v naš dom in videla Kristiana, ki sicer še ni bil na dieti in na dodatkih, ter je imel zelo hiperaktivno in agresivno vedenje, pa je kljub temu takoj ocenila, da je otrok zelo bister. S težavo ga je bilo sicer pripraviti, da je sodeloval pri njenih vajah, vendar ko se je začelo, je takoj videl, kaj se pričakuje od njega, ter kaj dobi za nagrado. Seveda je bila nagrada tista, zaradi katere je takoj naredil, kar smo iskali od njega, to pa je tudi način, po katerem metoda ABA uči kako delati z našimi otroki.

Kot rečeno, v opisanih treh zgodbah definitivno ne gre za duševno prizadetost, v določenih primerih avtizma(statistike beležijo različne podatke: od 40 do 60%) pa seveda avtistični sindrom lahko spremlja tudi duševna zaostalost.

Katja Božič, Kristianova mama”

Gospa Silva. Vi ste tisti, ki želite imeti na vsak način prav. Jaz…Vam navajam le dejstva. In škoda, da Petrino pismo ne preberete še enkrat- ampak vedno bi ga razumeli tako kot ga želite razumeti vi. Ampak kaj drugega sploh ni za pričakovati.