Zapravljanje zdravstvenega denarja
Zdravstveni denar se pri nas čisto brez veze zapravlja. Tukaj je nekaj primerov:
– Napotnico za v Ljubljano sem dobil samo zato, da bi mi v Ljubljani zdravnica predpisala zdravilo, ki ga moja osebna zdravnica baje “ne more”. Gre za zdravilo za ščitnico. Zdravnica v Ljubljani ni napisala recepta, ampak je na listek (kot je tisti za zapiske) napisala ime zdravila, recept pa je morala napisati moja osebna zdravnica. Stroške ni imelo le zdravstvo, ampak tudi jaz (Za enkratno vožnjo v Ljubljano ZZZS ne povrne denarja).
– Previsoke boleznine so vzrok za toliko bolnišk. Če bi boleznino po dveh mesecih ukinili in bi bili bolniki le še na bolniški, bi kaj kmalu ozdraveli.
– Nepotrebna in predraga zdravila se predpisujejo. Enkrat je moj osebni zdravnik predpisal eno zdravilo, hkrati pa napisal še napotnico za specialista. Specialist mi je že naslednje jutro (po 15 urah) predpisal drugo zdravilo, starega pa rekel, naj vržem v koš!
– Luč je prižgana sredi belega dneva v praktično vseh ordinacijah.
– Zdravniki imajo preveč bajne plače. Dovolj bi bilo, če bi imeli specialisti pol milijona mesečno, ne pa da imajo cele milijone in da dobijo polovico mesečne povprečne plače le za dežurstvo.
– Zdravniki imajo premalo pristojnosti oz. so te preveč deljene. Če bi npr. splošni zdravnik lahko (smel) opravljati kakšno enostavno nalogo, ki jo zdaj dela specialist (npr. avdiometrija in predpisovanje slušnih aparatov), bi bili stroški nižji.
– Preveč in predolge hospitalizacije.
– Preveč zdravstveno nenujnih operacij (npr. vsaditve polževih vsadkov, nekatere plastične operacije, ki so krite iz ZZZS, operacije, kjer ni možnosti za ozdravitev ali izboljšanje stanja,…
– Preveč strokovnih napak zaradi malomarnosti zdravnikov – to povzroča, da ima ZZZS stroške odškodninskih tožb (če jih že ne izplača, ima vsaj stroške sodnih postopkov).
Zbodla sta me dva tvoja “primera zapravljanja denarja”.
Predlagas, da bi po dveh mesecih ukinili boleznine in
da ne bi operirali neozdravljivih…
Samo upaj, da se ne bos ti ali tvoj svojec znasel v taki situaciji, ko
bo/s na bolniski vec kot dva meseca ali ko bo/s na smrt bolan.
Stavim, da bos spremenil mnenje.
Je ze res, da nekateri zlorabljajo pravice iz zdravst. zavarovanja, vendar to se ni opravicilo, da jih jemljemo pomoci potrebnim.
Obstajajo drugi nacini, da se zlorabe preprecijo ali vsaj zmanjsajo na minimum.
Kaj bi pa ti naredil s tistimi, ki so neozdravljivo bolni? V plinske celice?
In kaksna merila bi imel kaj je potrebna operacija in kaj ne?
Sploh pa, varcevati zacni pri sebi! Zakaj se ti ne odpoves zdravilu za scitnico?
Da Alex, popolnoma prav imaš, morda bi tvoje predloge lahko še malo dopolnili:
-ordinacije naj bodo v polmraku, zdravnik pa naj ima na mizi kristalno kroglo ali čarobne kamenčke. Pacientu tako ne bo treba razkazovati bolezenskih spremeb na koži ali po telesu. Naj kar iz kristalne krogle razbere zakaj si ga obiskal, saj je zato tam.
-res je škoda, da bi zapravljali denar za gluhe. Polževi vsadki so odločno predlagi! Saj so gluhi otroci tudi čisto vredu, ne? Če se bo gluh otrok rodil tebi, se boš za svoj predlog lahko tudi javno zavzel in odločno odklonil pri njem vse nepotrebne in drage posege.
-dežurstvo zdravnikov bi bilo potrebno popolnoma ukiniti. Zakaj bi zdravniki še ponoči in med prazniki odžirali naš denar. Kar doma naj bodo. Privilegij nočne in nedeljske službe pa bi morda lahko odvzeli tudi kakšni medicinski sestri, laborantu in snažilki. Čas bi že bil, da bi bolniki ponoči poskrbeli sami zase in pričeli malo varčevati.
-če bo kdaj (upam, da to ne bo nikoli) neozdravljivo bolna tvoja sestra ali mama, takoj prepovej zdravljenje! Verjetno bi tudi tam lahko kaj prihranili.
Hej, tvoji predlogi so za resnično bolne popolnoma brezčutni, za snovalce zdravstvene politike pa so tako posplošeni, da se bojim, da jim ne bodo čisto nič v pomoč. Moje mnenje pač….
plača… zračunaj si kako dolgo se zdravniki šolajo. Potem si pa zračunaj kako dolgo se zaradi šolanja ne morejo zaposlit s čimer nimajo ne rednih dohodkov (po možnosti jih vzdržujejo starši)… Pa še potem reči da imajo previsoke plače.
Po drugi strani pa poštevaj dejstvo, da se ukvarjajo z ljudmi, z bolnimi ljudmi. Ko ti nekaj manjka so vse vrste predolge, vsi bi radi mimo njih, vsi bi radi da se jim zdravnik poseveti in nihče ne želi čakati. (Vrjemi, da vem o čem govorim, več kot pol leta so mi iskali diagnozo, ker so bili znaki zelo netipični.)
Predvidevam, da nisi na koncu družbene lestvice, ker drugače si takih pripomb ne bi drznil pisati! Naj pač “pocrkajo” tisti, ki si zdravstva ne morejo privoščiti. Pa veš kaj, da so eni lahko na vrhu, morajo eni biti na dnu. Nekdo pač mora delati umazana dela, da lahko drugi delajo velik denar v pisarnah.
Moj kolega je dipl. ing., vodja proj. biroja. Vedno se jezi v debatah na zdravnike kako preveč zaslužijo, kako zabušavajo, kako draga zdravila brez potrebe zapisujejo, očita jim malomarnost pa še in še. Ne vem zakaj so mu tak trn v peti saj dejansko ni imel nikoli nobenih slabih osebnih izkušenj z njimi. Večkrat mu oporekam in to z realnim primerom : Poglej ti narobe sprojektiraš zadevo. Projekt enostavno vržeš v koš in začneš na novo. Zdravnik pa tega ne more. Biti mora 100%, pacienta ne more vreči v koš. – Tako preprosto je to, skoraj preveč kajne?
Ne jezi se Alex! – Sploh pa opažam zadnje čase, da so najbolj na udaru kritiziranja, večinoma neupravičenega, zdravniki in duhovniki! To je postala že prava obsedenost. – Namesto da bi jim bili hvaležni, ker se ukvarjajo eni z našim telesnim zdravjem drugi pa z našimi duševnimi težavami. Škoda, ker nismo bolj strpni!
strpni naj bomo do totalnega kaosa v zdravstvu, najbolj na področju organiziranosti zdravstvenega sektorja ?
ce si projektant (delas v gospodarstvu) moras pred odhodom na dopust, dokoncati vse zacete posle. konkurenca seveda dela naprej, ce ne bos ti koncal posla pravocasno, ti ga bodo speljali oni.
Zdravnik gre lepo na dopust, zacetih “poslov” (mislim na tiste, ki se jih da v doglednem casu dokoncati) pa obicajno ne dokonca.
Ker ima vsak od nas izbranega zdravnika, mora seveda pocakati, da ta pride z dopusta, da bi lahko zdravil. Ce je stanje nevzdrzno, je treba seveda mastno placati. Spet vprašanje smiselnosti dodatnega zdravstvenega zavarovanja (od njega itak nimas kaj dosti).
V gospodarstvu je stvar sustranja bolj drasticna. Zaserjes (pred odhodom na dopust npr. nekaj stvari nisi uspel opraviti), ti grozi izguba sluzbe, sankcije, poudarjanje, kako si ti kot tak zamenljiv in se kaj, itd…
Poanta cele zgodbe: Kaos v zdravstvu financiramo vsi. Nekateri bolj, drugi manj.
Se vedno zagovarjam mnenje, da je potrebno v zdravstvu zaceti z trzno logiko. Cim vec bo zdravnikov, tem vecja bo med njimi konkurenca, spremenil pa se bo njihov odnos do zdravstvene problematike nasploh. Pa tudi place bodo imeli bolj “gospodarske”.
Pa brez zamere!
Naj dodam: smo projektiva v državnem podjetju.
Ko je šla moja zdravnica na dopust, sem lahko brez problema šel k zdravnici, ki jo je ta čas nadomeščala, ne da bi mi bilo treba “mastno” plačati. Ne vem no, tak kaos pa tudi ni. Do danes še nisem naletel na nesramnega zdravnika, na zelo utrujenega pa. Privoščim jim vsak tolar,
ki ga zaslužijo. O milijonski plači pa spec. splošne medicine lahko samo sanja pa ostali specialisti, ki niso na ne vem kako zelo visokem položaju najbrž tudi ne.
Tudi tebi brez zamere.
Mislim, da je nesmiselnost posploševati in metati vse zdravnike v isti koš. Njihovo delo v zdravstvenih domovih se po mojem mnenju velikokrat ne more primerjati z delom v bolnišnici, npr. onkološki odd. – prof. ki je zdravil mojo, žal zdaj že pokojno mamo, je bil na oddelku prisoten vsak dan tudi po 12 do 14 ur, zjutraj operacije ali ambulanta, popoldan delo na oddelku, 7 dni v tednu. Tam se je zdravila precej dolgo, zato vem, da je to v njegovi navadi. Ko si je poleti privoščil 1 mesec dopusta, je bilo slišati veliko komentiranja, češ, zdravniki lahko, ampak lahko trdim, da je med dopustom najmanj dvakrat tedensko obiskal svoje paciente na oddelku. KAPO DOL! Zaradi mene ima lahko 2 milijona plače, bi jo zaslužil! Vem pa, da vsi zdravniki niso taki, zato bi morali v zdravstvu narediti red znotraj organizacije.
Kar se pa ostalih stvati tiče – malo pomisli, če bi to doletelo tebe…
Naj vam prišepnem, da imajo redni profesorji (ponavadi postaneš red. prof. na faksu po 40. -em letu, če imaš srečo, ponavadi pa 5-10 let kasneje) na običajnih (ne medicinskih) faksih toliko plače, kot pa tale naša specialistka. Asistenti z doktoratom pa praskajo z 200 tisočaki. Specialisti z medicinskim faksom, pa niso niti magistri in dobivajo bistveno višje plače kot primerljiv kader z isto izobrazbo.
Vzrok je po mojem v božanstvu in mistifikacij slovenčkov v zvezi z zdravniki.
Zdravniki delajo 12 ur na dan:
– kaj pa znanstveniki. Kolikor jaz vem, niti spijo ne dobro, ker ves čas premlevajo probleme.
– kaj pa gospodarstveniki. Nosijo si probleme domov in jih razčlenjujejo dolgo v noč, so cele počitnice na službenem potovanju. Poznam primre, ki že 10 let niso bili niti EN DAN na dopustu.
pri čemer so zdravniki porabili za izobraževanje bistveno manj časa…
pri cemer so zdravniki porabili za izobrazevanje bistveno manj casa? lahko razlozis? (srednja 4+mf 6+sekundarij 2+specializacija 4do7= 16do19. govorim o letih)
mislis da noben zdravnik ne nosi dela domov? da doma ne studira in ne premleva pacientovih problemov? in recimo da mu pacient umre.. se to kar pozabi?
specializacije in magisterija ne mores primerjat. specialisti so lahko tudi magistri in doktorji.
specializacija traja bistveno vec casa kot pa magisterij. in pomembnejse je, da je tvoj zdravnik specialist necesa, kot pa da ima narejen magisterij. zato je specializacija bolj cenjena. in obvezna.
gospodarstveniki ne hodijo na dopust ker so recimo privatniki in se jim financno ne splaca. drugace ti tko al tko pripada okrog 28(?) dni dopusta letno.
zakaj je vedno problem v tem da zdravniki prevec zasluzijo. ne bi kdo raje rekel da drugi zasluzijo premalo?
Spoštovani!
Samo k zadnjemu odstavku – Večje število zdravnikov in zdravstvnih ustanov bo zadeve samo še podražilo. Noben problem ni ljudi prepričati, da potrebujejo zdravljenje, večji problem jih je prepričati, da ga ne potrebujejo.
Lep pozdrav!
Janko Kersnik
Rekla bi, da slabo poznas profesorske place… oz. da pozabljas, da neto placa ni edino, kar si izplacajo. 🙂 Osebno poznam cloveka, ki si poleg place izplaca priblizno polovico vsote, ki si jo navedel, iz enega projekta. Projekt ni en sam. 🙂 Profesor je hrati mentor celi vojski diplomantov, raziskovalcev, asistentov… za katere dobiva mentorski dodatek (pa ceprav z vecino nima posebnega dela, ampak le-tega opravijo tehniki in drugi sodelavci). Sodeluje v nesteto komisijah in odborih. Ne zastonj. In še in še…
Z asistenti je malo drugace – dodatki, ki se jim izplacujejo, so zelo odvisni od dobre volje njihovega mentorja. Zagotovim pa ti lahko, da je mesto asistenta z doktoratom placano boljse od tega, kar si napisal.
LP.