Ne le v času spočetja, tudi v času nosečnosti kot primarnega razvoja. Včasih se skozi analizo tega obdobja da razložiti specifičen odnos staršev do otrok. Zagotovo z manj nestrpnosti, nezavednega prenašanja svojih neugodnih občutkov odraščajo otroci, kjer v najožjem krogu, med staršema, ni napetosti.

Kar je uporabno, ko analiziraš svoje otroštvo, da lahko razumeš in pustiš preteklost tam, kjer je.

Da malo updatem svojo temo.

Zadnje dva meseca sem kolikor toliko preživel, ko sem bil na dopustu v začetku junija sem se zaradi zgoraj navedenih stvari ponovno začel psihično obremenjevati, a sem se s sprehodi in mislimi nekako uspel osvoboditi obremenitev in do danes nisem imel večjih težav. Danes pa me spet psihično obremenjuje, prav čutim “napetost” v glavi , ki ji ne morem pobegniti. Do letos teh napetosti nisem čutil, letos pa se mi pojavljajo precej pogosto. Trenutno ne iščem rešitve, samo nekam sem moral zapisati, morda se mi bo uspelo umiriti.

tvoja zgodba je enostavna – bil si nevede spolno zlorabljen (s strani starejše punce). Četudi prostovoljno.

https://www.youtube.com/watch?v=uk0S1LSnsqs

Zgodba je zanimiva, ker predstavi kako žrtve pedofilije nevede branijo svoje pedofiliste.

Podobno kot Stockholmski sindrom