Eno soboto, po treh dneh hudih krčev v trebuhu, driski in zadnjo noč bruhanju, grem na IPP, kjer takrat ne izgledam prizadeta zaradi bolečine, izvide imam ‘normalne’ (?) (CRP 43, levko 2,7). Pošljejo me domov. Naslednji dan grem spet tja, ker nisem nič boljše, 4 dni nisem praktično nič jedla, poleg tega pa imam že dve leti poleg Crohnove še diagnozo kaheksija.
Tam me medicinski tehnik vpraša, zakaj sem tu. Ko mu odgovorim, mi reče, da sem mu to že včeraj povedala. Ohhh, kako sem lahko pozabila, mogoče pa bi me morali testirati za Alzheimerjevo. Ali pa sem morda primerna za na psihiatrijo, ker sem očitno pretirano zaskrbljena zaradi teh trebušnih bolečinic, nič hudih, kako pretiravam, živčna razvalina jaz. (Je čudno, da zaradi bolečin ni bilo mogoče stati, sedeti, ležati, spati??? Očitno ni?!)

Vseeno me končno sprejmejo na KOGE, kjer naslednji dan ugotovijo, da sem okužena s Cl. difficile, zaradi pretirano nizkih levkocitov oz. nevtrofilcev mi ukinejo Imuran, čez pet dni se izkaže, da imam že od vsega začetka ileus, še isto noč sem operirana. In človek je ob vsem tem vesel (!), da je končno sprejet v bolnico, da ima take diagnoze, ker to pomeni, da le ni pretiraval in da je upravičeno šel trikrat k dežurnemu zdravniku in dvakrat na IPP, in da ni brezveze kradel časa ubogemu medicinskemu tehniku in vsemu osebju zraven. In zjutraj po operaciji mi kirurg pove, da sem trpežna, da je bilo že kar hudo, da je 20cm tankega črevesja odrezal stran. ZAKAJ PA SPLOH MORA PRITI DO TEGA, DA JE ŽE HUDO??? ZAKAJ PA NOBEN V TEJ BEDNI USTANOVI NE MORE DELATI NA PREVENTIVI, ZAKAJ NIHČE NE VERJAME NA BESEDO, ČE REČEŠ, DA TRPIŠ, DA BOLI. Aja, tega se ne jemlje resno, bolečina je subjektivna stvar, ljudje pa lažejo. Jaz pa sredi julija hodim na urgenco, ker mi je dolgčas med počitnicami. Ker pri dvajsetih letih nimam pametnejšega dela.

Od vas pričakujem samo en komentar na napisano, ker sicer vem, da ste zdravniki, medicinske sestre/tehniki in ostali zaposleni vsi del našega ljubega zdravstvenega sistema, ki se v nekaterih (neredkih) trenutkih izkaže porazno. In na koncu so zaradi obupnih razmer slabe volje tako zdravstveni delavci kot tudi bolniki. Ne vem, na koga se s takimi slabimi izkušnjami lahko obrnem, priznam tudi, da nimam dovolj znanja, izkušenj, energije in časa, da bi pisala pritožbo ali se kakorkoli dodatno prerekala z nekimi ljudmi. Tudi ne verjamem, da bi to kakorkoli spremenilo ta sistem na bolje. Mogoče je bilo to pisanje koristno vsaj za umiritev čustev.

Lep pozdrav in čim manj nepotrebnih komplikacij pri delu vam želim.

Spoštovani!

Hvala, da delite svoje izkušnje z nami. Čeprav smo na videz vsak na svoji strani, smo v isti barki na razburkanem morju sistema zdravstvenega varstva. Sistem nismo ne zdravstveni delavci ne bolniki, ampak je to javni zdravstveni sistem, ki ga v naši državi ustvarja in predpisuje pravila njegovega delovanja Zavod za zdravstveno zavarovanje. Ni vse slabo, nekatere stvari pa so ne samo slabe, so katastrofalne.
Naj vam povem samo en podatek. V svoji ordinaciji sem prvi dan po dopustu imela 124 kontaktov z bolniki. Verjemite, da sestra na koncu dela ni več vedela niti, kako je njej ime, kaj šele kaj drugega. In v tem skušamo ostati prijazni in predvsem strokovni! Takle mamo, bi kdo rekel!
Moj komentar vaše obravnave je samo to: na koncu so vsi generali! Diagnozo ileus ozkega črevesa je zelo težko pogruntati! Predvsem je na vzrok treba pomisliti in če bolnik nima znakov za to bolezen, je izključena. To se je zgodilo tudi vam.
Hvala za dobre želje. Vedno se skušam obnašati tako, kot bi na mestu bolnika bila sama ali moji otroci!

LP, Marija Š. Gašperšič

Spoštovani!

Hvala za odgovor. Razumem, da tako zdravniki kot medicinske sestre delate v nemogočih razmerah, da prežijo na vsako napakico, in da vam razna birokratska pravila onemogočajo kvalitetno delo. Samo že sama bolezen je za bolnika včasih zelo izčrpavajoča, potem pa dobiš še občutek, da si tistim ljudem tam v napoto, da jih nadleguješ po nepotrebnem. Res upam, da se bo kmalu kaj spremenilo.

Samo zanima me še, kakšni pa so običajni znaki za ileus ozkega črevesa?

Lep pozdrav.

Spoštovani!

Ileus ozkega črevesa najprej povzroči bolečino okrog popka, ki je lahko tiščoča ali krčevita, nad zaporo se črevo napne in povzroči občutek napihnjenosti, ni pa sprememb odvajanja. Lahko se stopnjuje v bruhanje in trebuh postane trd, ker pride do draženja potrebušnice, to pa povzroči refleksno skrčenje mišic trebušne stene. To je že napredovali znak in govorimo o akutnem abdomnu. Stanje zahteva vzročno zdravljenje, tako da moramo res vedeti, za kaj gre in odpraviti vzrok. Ileus običajno zahteva kirurško zdravljenje.

LP, Marija Š. Gašperšič