Zanicevanje
Pozdravljeni,
Stara sem trideset let in imam urejeno druzino. Tezave imam v odnosu z mamo. Mama je bila samohranilka in me je uzdrzevala do konca studija. Zdaj sem ze dobrih 7 let na svojem vendar ona nis spremenila odnosa do mene. Vedno mi ocita kako se je zrtvovala zame celo zivljenje, kako si ni nic privoscila zato da bi meni bilo bolje, kako je zgubila zdravje zaradi mene… Hkrati pravi da sem zelo nehvalezna in da bom zaradi tega v zivljenju kaznovana (je zelo verna). Pred ljudmi me zali in tudi ce sva same me vedno zali in napada. Vse kar naredim je slabo in nikoli me ne pohvali. Seveda od mene ne prenese nobene kritike in ce karkoli pripomnem dvigne glas in se takoj zjezi.
Jaz sem poskusila biti prijazna in mirna in se trudim ji pomagat vendar vcasih ne morem poslusati zanicevanja in se umaknem ali pa ne odgovarjam nazaj in samo poslusam. Ucasih se mi zdi da takega odnosa z mamo ne morem vec prenasati in ne znam kako spremeniti ta odnos. Ko sem bila v soli in na fakulteti je bila zelo autoritativna in sem jo “morala” poslusati. Od kdaj sem na svojem in sem samostojna je odnos med nama precej slab ker se jaz ne strinjam z njenim vedenjem in to njej ni prav.
Lepo se zahvaljujem za kakrsen koli nasvet.
W.
Spoštovana W,
nihče nima pravice zadolževati se na račun drugega, niti zahtevati materialnega povračila za svojo starševsko ljubezen.Starši imajo pač dolžnost, ki jo opredeljuje tudi zakon, za skrbijo za svoje otroke,do zaključka njihovega rednega šolanja. Spoštovanje,ki ga od drugih želimo zase , si moramo s svojim vedenjem zaslužiti in nam ne pripada samo po sebi, to velja tako za starše kot za potomnce.
Iz vašega pisma je očitno, da ne zmorete od matere zahtevati enakovrednega
odnosa, kakršnega uživate v krogu znancev ,ki znanjo ceniti vaše dobre lastnosti, pa tudi to, da sami sebe premalo cenite.Bodite vendar ponosni na to, da ste si s svojim prizadevanjem (in verjetno tudi odrekanjem ) ustvarili urejen dom sebi ni svoji družini.Materi morate vjudno dopovedati, da jo boste spoštovali prav toliko, kot bo ona vas , saj sta vendar obe odrasli ženski in obe materi, torej tudi v tem pogledu enaki.
Ker se podarjenega ne spodobi zahtevati nazaj, od svojih otrok ne boste zahtevali vračila za vse kar jim boste materialnega nudili med odraščanjem, saj bodo tudi oni skrbeli za svoje otroke, ti pa za svoje in tako naprej.
Če hočete pomagati materi, ki zdaj trpi predvsem zaradi osamljenosti, boste največ storili zanjo, če ji omogočite druženje z neno starostno skupino ( v društvu upokojencev,raznih združenjih, (ker je verna ,na primer Karitasu),vse,kar ji boste dali pa naj bo darilo, nikakor pa ne dolg.
Najlepsa hvala dr. Rejec za hiter odgovor na moje vprasanje. Mamo sem poskusala prepricati, da hodi na razlicne umetnostne skupine (je umetnostno nadarjena), hoja v hribe (zaradi fizicne aktivnosti), na morje itd vendar ker je zelo asocijalen tip cloveka ne najde veliko prijateljev in somislojocih. Vseeno se vedno na tem ustrajam kolikor gre.
Sebi pa poskusam dopovedati da se ni treba sekirati za vse kar mama rece ker je veliko zadev ki jih pove grdih in bolecih. Mislim da se ona tako obnasa do mene ker zeli ohraniti svoj autoritativni nacin uzgoje kljub temu da jaz vec nisem od nje odvisna. Velikokrat se zaposlim in fokusiram na nekaj drugega tako da ne premlevam v glavi vse kar mi je rekla in po nepotrebnem zgubljam cas in energijo. Ucasih mi gre to od roke vcasih pa razmisljam kako sem “boga” ker imam ta problem z mamo… Vendar se potem hitro probam spraviti na pravi tir in razmisljati pozitivno in konstruktivno.
Se enkrat hvala za vas odgovor in hvala za tale forum.
W.
Spoštovana,
Prebral sem tvoj mail in spomnil na mojo že tolikokrat ponovljeno zgodbo. Mislim, da si naredila prav, da si šla od mame in zaživela na svoje z družino. Vpletanje staršev v zakon je velikokrat problem. Tudi v mojem sorodstvu. Vedno želi imeti prav. Moj oče drži z mamo in je vse OK, drugače pa je pri stricu. On je še vedno podrejen mami, zaradi česar trpi odnos v njegovi družini. Zato ti pravim, ne pusti se ji. Posveti se ji tako, da jo večkrat obiščeš s svojo družino, povabi jo kdaj k sebi, vendar ne z razloga dolžnosti kot je rekel že g. Rejec.
Pred 6 meseci me je zaradi podobnega razloga po 8 letih pustila dekle. Danes pri 27 letih ne vem kako naj jo pozabim. Alkoholizem njenega očeta in dopovedovanje mame, da bo vse prodala, v kolikor ji hčerka (moja punca) odidde od doma je naredilo svoje. Punca se je ogromno presekirala, prejokala in se odločila da gre z menoj. Toda mama jo je pregovorila. Bala se je za usode mame, kar jo razumem, bila je močno navezana na njo. Še danes mi trdi da ni res. Pa mi povej, kako lahko mama kaj takega stori svoji hčerki. Ji ‘zagrozi’ da bo pustila očeta in vse skupaj prodala in šla živet na svoje v kolikor bi njena hči odšla svojo pot? Žal je punca klonila. Nimam se za nekega princa na belem konju, sem pa normalen fant z zdravim razmišljanjem. Za najino zvezo sem delal vsa skupna leta, toda na koncu se mi je podrlo vse. Ne bom ti opisoval koliko sem ji pomagal, ko sva začela hoditi, kako je bila zaprta zaradi družinskih razmer… Vendar mi je uspelo, dal sem ji veselje do življenja, velikokrat je bila nasmejana. Bila sva zaročena, v mesecu juniju sva planirala poroko. Toda splet okoliščin je naredil svoje. Kolikokrat sem pomislil na samomor? Bedak, zakaj le? Ko bom vse skupaj, mogoče v naslednjem letu prebolel si bom poskušal ponovno ustvariti ‘življenje s smislom’, takega kot sem imel. Do takrat pa bo v mislih še vedno ona, nesojena izvoljenka mojega srca
Naslov tega odgovora ni naključno izbran.
Morda lahko poskusite prebrati kakšno knjigo o osebnostnih tipih ljudi (recimo Osebnostna sestavljanka ali Osebnostni Plus). Verjetno boste tam našli tip ljudi, k jim pravimo koleriki – so ljudje, ki hočejo imeti vedno vse pod kontrolo, ne slišijo in ne upoštevajo nobenih ugovorov, upoštevajo samo lastno mnenje.
Kadar se tak tip človeka znajde v situaciji, ki jo (realno) ne more v celoti obvladovati in nadzirati, se začnejo kazati vzorci obnašanja in razmišljanja, ki ste jo opisala, ga. w.
Zato imate na voljo dve izbiri – ali ustvariti privid vaši materi, da še vedno nadzira situacijo (in tako bo spet srečna) ali pa za nekaj časa popolnoma pretrgati stike z njo. Ker tudi osebno poznam nekaj podobnih situacij in vem, kako depresivno lahko delujejo na vpletene, vam predlagam, da dobro premislite, se odločite in TAKOJ po odločitvi – DELUJETE.
Kako ustvariti privid absolutne kontrole ? “Vprašajte” jo za “nasvet ali odločitev”. Ponudite ji dve do tri možnosti, vse pa naj vključujejo (v paketu) tisto, kar vi v resnici želite doseči. Vsaka odločitev bo tako ugodna za vas, vaša mati pa bo imela občutek, da nadzira situacijo (v resnici pa jo vi). Seveda TAKOJ postavite meje vpletanja (ne dovolite neposrednega odločanja o zadevah, ki se tičejo vas in partnerja ali vas in otrok).
Če ta “mehka” metoda ne bo delovala, boste morali za nekaj časa popolnoma pretrgati stike. Na vsak telefonski klic se vljudno javite, potem pa “ne morete govoriti, ker imate opravke” – in vljudno prekinete. Ob obiskih takoj najdite “opravek”, ki ne more čakati, tako da se obisk konča prej kot v desetih minutah.
Dobivali boste očitke. Ne odgovarjajte nanje ali pa spremenite TAKOJ temo na nekaj pozitivnega (npr. veš kako je bil zadnjič otrok priden). Ne spuščajte se v spore. In ne bežite pred seboj – pred seboj še nihče ni pobegnil.
Marko:
Hvala za vas komentar. Sem sla skozi podobne tezave kot je sla tudi vasa punca in jo zelo razumem. Jaz sem tudi imela dvome kaj naj naredim vendar sem sla na svoje in uspela ustvariti lepo, veselo in zdravo druzino. Ta mi veliko pomeni. Hkrati imam svojo karijero ki me ispoljnjuje na drugi nacin.
Odnose z mamo poskusam drzati cim bolj mirne in poskusam ji pomagati kolikor gre. Mama se vedno kritizira vsa moja dejanja in se vedno ji zelo tezko lezi na srcu dejanje da sem se porocila in sla od doma. Moram reci pa da ima zelo rada mojega otroka. Imam obcutek vcasih da ima samo se mojega otroka iskreno rada vsi ostali smo zaradi tega ali onega razloga “grdi”.
Zelim vam da cim prej zazivite ponovno in prebolite vaso punco vendar vem da je to tezko in clovek rabi veliko pozitivnega razmisljanja in volje.
Lep pozdrav,
W.
Jaz bi pa prosila Zorana da to malce bolj razlozi.
Tudi jaz probleme v komunikaciji z ocetom. Oce je kolerik. Star je 60 let in na svetu on edini nekaj velja. Zanj smo vsi drugi manjvredna bitja. Seveda tudi narediti ne znamo cisto nic prav. Razumem njegovo “psiho”. Poglobila sem se v preteklost in psihologijo in vem od kod in zakaj ima taksna prepricanja in stalisca. Vendar kljub temu, da to vse razumem, ne morem prenasati vec njegovih negativnosti. Moja mama je drugacen tip kot sem jaz. Razumljivo, da taka oseba kot je moj oce potrebuje kot partnerja sibko osebnost, in tako ona ze 35 let tiho prenasa vse kar ji ukazuje. Zame to ni partnerstvo ampak deluje kot njegova sluzabnica. Seveda po drugi strani pa mi stoka kako je uboga. Ok, tudi njeno stalisce razumem, (je pac izbrala vlogo zrtve in mucenice) vse lepo in prav..sama sta se zato odlocila, njuno zivljenje je in meni se niti oce niti mama ne smilita v svojem zivljenju.
Ampak, kako pa naj jaz shajam z taksnim ocetom? Kako naj jaz prenasam njegove od jutra do vecera izpade? Zelo bom vesela, ce mi kdo lahko na podlagi svojih izkusenj pove, kako naj mi:
1. ne pridejo do zivega njegove zaljivke,
2. naj izpolnjujem njegove ukaze, kaj in kako mora biti kaj narejeno..
Ne zelim bezati, vem da bi bilo najlazje pac sedaj potrpeti in oditi. Vendar to ni resitev. Zelim enostavno da se lahko mirno vedno vrnem k starsem ali pridem na obisk pa da mi vse to kar pocne(ta) ne pride do srca. Vem, da ju nikoli ne bom spremenila, vem da moram spremeniti sebe in svoj odnos. Amapak kako naj to naredim pa ne vem 🙁
Za boljse razumevanje: sama sem stara 29 let in ze 10 let samostojna. Trenutno, (zaradi bolezni v druzini), zivim z njima. Svoje druzine nimam.
Lep (in trenutno malce zalostni) pozdravcek,
J.
Gospod Zoran:
Hvala za vas odgovor. Ali mi lahko napisete autorja omenjenih knjig (Osebnostna sestavljanka ali Osebnostni Plus).
Mislim da se bom drzala principa “absolutne kontrole”. Se bom poskusila izogibati sporom in delovati mirno. Upam da mi bo uspelo saj se ze dolgo casa trudim okrog tega.
Se enkrat se zahvaljujem.
W.
Spoštovana J.
vašemu očetu uspeva vzdrževati takšen režim, ne le zato ” ker bi bil po naravi tak”,ampak največ zato,ker naleti na neustrezen odziv. Predvsem morate preprečiti, da bi vas žalil in to v tistem hipu,ko bo žalitev izrekel.Tedaj ga vljudno opozorite,da vam take besede niso prijetne in mu hkrati povejte,da ste ga pripravljeni poslušati le če se bo izražal dostojno.Če bo ob tem vzkipel, mu predlagajte, naj si vzame čas in se umiri.Naj se zgodi karkoli, ne zapustite prostora, saj bi to razvrednotilo vsa vaša prejšnja prizadevanja.Če bo oče grozil z nasiljem, mu povejte, da boste klicali na pomoč.Ne skušajte mu dokazovati , da on nima prav, ker tega verjetno še nekaj časa ne bo pripravljen sprejeti, bistveno bolje je, da vztrajate pri trditvi, da vi prav razmišljate in da se vi ne motite.Tudi če vam bo šlo na jok, ali boste celo zajokali, ne obmolknite.Ves čas pogovora sedite, če oče stoji, ga povabite, naj sede tudi on.Če boste dovolj vztrajni boste dobili prvo bitko, vendar nadaljujte ob prvi nslednji priložnosti.Vaš cilj mora postati to, da vas bo oče sprejel kot enakovredno sogovornico, potem bodo problemi vse manjši, čeprav si poplnega uspeha po enem samem pogovoru ne boste mogli nadejati.
Avtorica:
Osebnostni plus in Osebnostna sestavljanka: Florence Littauer; izdaja v slovenščini: v letu 1999.
Upam, da vam bo znanje iz teh knjig pomagalo – predlagam pa, da obiščete spletne strani :
http://komunike.tripod.com/ –> motivacija
kjer boste našli še nekaj dodatnih nasvetov, kako lažje shajati z mamo. Ker univerzalnega nasveta ni, se lahko oglasite tudi na moj email – poskusil vam bom pomagati z bolj konkretnim nasvetom.
gdč. J.
Zakaj mislite, da se vaš oče obnaša tako, kakor se ? Ina kako preprečiti njegove “izpade” ?
Tudi vam svetujem, da si preberete knjigi o osebnostnih tipih.
Vendar pa nekaj “hitrih” nasvetov:
1. ne bežite pred očetom; po robu se mu lahko postavite tudi drugače, ne samo s kričanjem (glede na opisano bi morda delovala metoda “zrcala” – brez besed oponašajte njegovo držo, tako da se bo “videl v zrcalu”; ta metoda pogosto zelo hitro in učinkovito “pogasi” strasti)
2. Nihče ni “po naravi tak” kakršen je v odnosih do drugih. Vse to je posledica vzgoje in akumuliranih izkušenj. Vendar LAHKO tudi vi vplivate na vašo družino – toda le na DOLGI rok (več mesecev, let). O temu pogledu je pisal g. Covey v knjigi “7 navad uspešnih družin”.
3. Če boste našla knjigo v knjižnici, jo le preberite – predvsem poglavja, ki vas učijo odzivanja v stresnih situacijah. Te metode so zelo uspešne; uporabljam jih osebno, uporablja jih tudi velik krog ljudi, ki so se udeležili naših seminarjev – in pri vseh DELUJEJO.
4. Potrpljenje. Nobena metoda ni čudežna – vsaka potrebuje svoj čas, vašo vztrajnost in učenje. Ne pričakujte, da se bo nekaj zgodilo samo po sebi, brez USMERJENE aktivnosti. Vsak vzpon pomeni napor.
5. Pomnite. Vsak boj se lahko bije na veliko načinov. Toda kolerik MORA biti zmagovalec (to je njegova notranja prisila); zato je tu edina uporabna formula zmagaj-zmagam (situacija, v kateri sta zmagovalca oba). Boj za prevlado vam ne bo prinesel željenih rezultatov.
6. Navade. Vaš oče ima že vrsto navad iz področja dominiranja. Ne poskušajte ga spremeniti – to lahko zlomi vas. Poskušajte mu z vztrajnostjo in “prijemi absolutne kontrole” zlepa, brez prepira, dopovedati, da ste mu enakovredni. Kolerik spoštuje tiho moč povezano z jasno pokazanim spoštovanjem do njega. Torej – dajte mu vedeti: sva enakovredna, jaz spoštujem tebe in ti spoštuj mene!
7. Še vedno v dvomih? Glejte, že sedaj sem se kar malo preveč “razpisal” – če boste imeli še kakšna vprašanja, me obiščite na spletni strani ali pa mi pišite na email. Potrudil se bom, da vam bom čimprej odgovoril.
In za konec. Tudi sam imam v sebi dominantnega kolerika – le da sem se (z veliko truda) naučil, kako ga lahko “krotim”. Verjemite, ko kolerik spozna, da je njegova moč takrat, ko se jo nauči krotiti, lahko še veliko večja, je več kot pol vašega boja že dobljeno. 😉