pozdravljeni,

več kot 10 let nazaj sta se starša ločila zaradi hudega psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja. Zatekla sta se na CSD, kjer so jima dodelili delno skrbništvo. En čas po ločitvi je oče postal nasilen nad nami otroci. Nad svoim hčerkam je bil oče nasilen tudi spolno poleg vsega. CSDji so vedeli vse, a verjeli očetovem zanikanju. Ko nismo želeli na stike pa je tolkel po vratih in vdiral v stanovanje. Polijija je tudi vedela. 10 let mesečne hoje k psihologom, ki nam bodo “pomagali”, a kljub resnici iz naših ust nič. Šli smo tudi k mnogim sodnim izvedencem in nato zaključili z kaznijo za mami, čeprav je obdržala skrbništvo, oče pa je imel nekaj tedenske stike.

Zanima me le koliko je še drugih s podobnimi izkušnjami.

Žal mi je za to, kar se vam je dogajalo in vsekakor je, v kolikor je resnično ta plat dogajanja iskrena, brez prekritih podatkov, ki lahko poglwd spremenijo, popolnoma nestrokovno in ne le zo, je krivično, če ne tudi kaznivo dejanje vpletenih. To bi morali dati pod drobnogled tožilstvu, da vam stopi v bran oz. Pogumnemu tožilcu, ki bi si drznil nastopiti proti vpletenim v javnih službah, ki so vas v celoti pustili na cedilu. Pravijo, da se v sedmih lezih vse okoli obrne..če ne v sedmih, pa v štirinajstih. Vse pa atoji na dokazih..če ste kaj snemali, zvočnega, vizualnega..je to največji dokaz, potem priče, znanci, sosedje, sorodniki, tujci..kdorkoli, ki si upa stati vam ob strani in pa vsi skupaj vi, otroci, ko odrastete, če ne prej, pojdite poiskat pravico in zahtevati kazen za storilca, ki je žal vaš oče in druge vpletene. Stopiti skupaj pa je edina pot. Ali pa..preprosto zapreti poglavje, poiskati pomoč, ki zmore izbrisati zgodovino ali jo vsaj narediti manj bolečo, ter živeti naprej kolikor se da normalno. Ker s preganjanjem zločina, boste le podoživljali travme, ki jim ne bo konca in gradili nove. Eno življenje je premalo, da bi vam ostalo potem še kaj časa za kaj približno normalnega, obenem tudi na sodišču ni pravic, je pa korupcija in iskanje interesov. Pravica redko, če sploh kdaj, zmaga. Moj nasvet je, da začnite graditi na novo. Bolje, lepše, zrelejše in zdravo. Zaradi sebe in za vsaj nekaj človeka vrednega življenja.

Vse dobro!

Zal enaka zgodba. Ex moz nasilen v vseh smislih, sla sem na policijo, dala kazensko ovadbo zaradi fizicnega nasilja po locitvi. Takrat se je pekel zame sele zacel. CSD – sedanja direktorica, takrat socialna delavka, je ZLORABILA SVOJ POLOZAJ na celi crti. Kot mi je sama priznala, je ponaredila dokumentacijo na CSD, “ker se ji je tako zdelo boljse za otroke”. Napisala sem pritozbo, s pomocjo SOS telefona. Takratni direktor jo je po mojih pricakovanjih zascitil na celi crti in mi rekel, da mi svetuje, da pozabim na vse skupaj…. Sos telefon me je zal preprical, da ne tozim csdja, ker je zasciten s strani drzave, da ne bi nicesar dosegla. Zdaj mi je izjemno zal, da sem jih poslusala. Par let nazaj se je zgodila zgodba odvzetih cerkniskih otrockov…. Veste, katera socialka je bila vpletena…?!? Ona je spet zascitila oceta z najhujso maligno narcisoidnostjo… Kot je njihova zgodba izsla v Zarja Jana, sem se potem se jaz odlocila napisati v isto revijo mojo zgodbo. Da je bila udelezena ista socialka, ki je delala v slabo otrok.

Upam, da ne hodite na Gotsko k psihologu. So skodljivi! CMZ Brezovica Rakitna je izredno dober. Moja hcerka hodi tja. Ceprav sem nad psiholosko pomocjo razocarana v nekem smislu in sicer-nihce se ne ukvarja s preteklostjo. Moji hcerki je njun oce zlorabljal psiholosko na celi crti. Med drugim jima je prepovedal izrazati kakrsnokoli negativno custvo. Jezo, strah, zalost,… Sledile so hude posledice zaradi par let tlacenja teh custev. Depresjja, anksioznost. V hudi obliki. Vecja hci je celo imela poskus samomora… Pa je ni noben psihiater spraseval o preteklosti… Nikakor se ne strinjam s to doktrino. Zrtev MORA imeti moznost spregovoriti o posameznem dogodku, biti SLISANA, slisati mora, da se kaj takega ne bi smelo zgoditi,…. Da bi se dusa pomirila. Ker bi se reseval vzrok in ne simptomi. Da je to pomembno, vem sama, tudi zrtev zlorabe s strani mojega oceta. Nihce ne bo vedel, kako sem to dozivljala… Ker strokovnjakov to ne zanima. Res cudne smernice. Kar se mene tice, sem si najvec pomagala sama. Sama sem se resila odvisnosti od pomirjeval, od anoreksije, od panicnih napadov, hude depresije,… Edino ob hcerkinem hudem dogodku mi je psihiater uvedel najblazji antidepresiv. Vse ostalo sem resila sama. Moj nasvet:pretrgajte stike z ocetom. To je zgolj bioloski stars in ne oce. Se da preziveti tudi brez njega. Vsaj jaz sem. Leta in leta sem poskusala resiti odnos z njim, pa sem jih vsakic je zelo grdo dobila po glavi…. Na koncu me je razdedinil….. Vse premozenje je napisal na maceho in njeno hcerko.

S CSD jem ne imejte nikakrsnih opravkov, ce pa ze morate tja, pojdire v spremstvu prostovolje iz drustva DNK.

Vse dobro vam zelim.