Mama si je pred 17 leti zlomila kolk. 1. operacija ni bila uspešna, prav tako ne 2. in 3. . Z vsemi operacijami so se namreč trudili ohraniti kolk, ampak nažalost ni šlo. Zato so ji s 4. operacijo pred 14 leti vstavili umeten kolk (ne zacementiran, ampak “zašraufan” v kost). Takrat je bila namreč še premlada (pri 50 letih) za cementno protezo.
Pred nekaj meseci pa so se ji v tej nogi pojavile bolečine, tako da ni mogla brez bergel nikamor. NAjvečje bolečiine ima med vstajanjem in sedanjem. Opravila je vse preiskave, ki so pokazale , da gre za omajanost kolka, glede na to da ga ima že 14 let.
Zdravnik ji je rekel, da se mora za operacijo odločiti sama, ker utegne biti precej tvegana, glede na to da bo noga že petič odprta.
Zdaj me pa zanima, če mi morda lahko poveste kakšno naj bi to tveganje lahko bilo. Se strinjam, da operacija zagotovo ni mačji kašelj, ampak dejstvo
je tudi, da brez nje očitno ne bo šlo, saj se že 3 mesece “zdravi” samo še z analgetiki.
Hvala za odgovor in lepo pozdravljeni.

Glavno tveganje kateremu se izpostavlja pri takšno operaciji in ki je z vsako naslednjo operacijo večje je, da po operaciji pride do bakterijske okužbe vstavljene proteze, kar zahteva dolgotrajno antibiotično zdravljenje, neredko tudi ponovno operacijo in zamenjavo okužene proteze. Drugo dokaj realno tveganje je, da se bo kolčna proteza po operaciji izpahovala. To lahko tudi zahteva ponovno operacijo ali pa vsaj podaljšano imobilizacijo kolka po izpahu.
Strinjam pa se, da glede na njeno relativno nizko starost in prosotnost omajanja proteze naima kaj dosti izbire in je smiselno prejeti ta tveganja.