Zalubleni?
..ne me v slabo voljo spravljati..res da sem mal preveč realna..ampak mogoče bi blo pa fajn kdaj v kakšno iluzijo malo verjeti…
…ti razvijaš teorijo milnih mehurčkov…. puf..puf…puf…nič…zip…nada…
Bravo. Človeška logika. Kontradikcija v najlepši obliki. Tukaj z vnemo in odločnostjo zagovarjate svoje mišljenje, da je treba vrjeti tudi v iluzijo in pridigate kako užiti nekaj, kar je ustvarjeno za propad. Pri tem se seveda poslužujete tudi poniževanja sogovorca, ker je zelo značilno za človeški karakter. Ampak (sedaj pride najbol ironični in kontradiktivni del) istočasno je večina ljudi (in nedvomno bi v drugačni razpravi z drugačno tematiko bili tudi vi) proti trdim drogam. Kaj se razlikuje trip od tega, da vrjameš v ljubezen in življenje? Kaj se razlikuje heroin od tega? Oboje ti nudi zadoščenje, si nekje in čutiš nekaj kar ni. Isto je z ljubeznijo. Pravite, da od droge si lahko odvisen? Od ljubezni pa ne moraš biti? Poglejte si nekaj post-ov nazaj, kako obupani in uničeni so ljudje, ki so sami. Rabijo ljubezen. RABIJO ljubezen. Kot odvisnež rabi drogo. Od droge lahko umreš si vrjetno kdo misli. Saj od ljubezni tut. Poznam osebno več primerov, ko so ljudje storili samomor zaradi ljubezni. Kako primitivno. A hkrati človeško. Droga in ljubezen oboje je odvisnost, oboje je beg pred realnostjo in oboje je klic v obupu človeka. A hkrati se razlikuje oboje po tem, da ljubezen zagovarjate, drogo pa ne. Kontradikcija v najlepši obliki.
Hehe, ze vidim odgovore…
ker ljubezen pride sama od sebe in je nekaj naravnega, za drogo se pa zavestno odlocimo. Ljubezen te dvigne, droga unici. Ampak kao da je komu mar za take 😀
Ljubezen pride sama od sebe? Ko ti pogledaš eno žensko pa čutiš nekaj do nje, samo od sebe se vidva začneta dobivati? Samo od sebe vidva začneta potem hoditi kot par? Samo od sebe? Nima zavest nič s tem? In če vidiš neko osebo , ki je ne moreš imeti ker te zavrne, ti pa čutiš do nje veliko.. te ne pripelje to do občutkov žalosti in potrtosti? Temu praviš da te ljubezen dvigne? Koliko parov gre narazen vsako uro? Koliko ljudi trpi zaradi ljubezni..temu praviš ti da te dviguje? Da te dvigne? Pa tudi, če govorimo o večni ljubezni..kaj ko ti partner umre? Od starosti ali bilo česar drugega? Boš še vedno dvignjen? Ne govori neumnosti.
prosim, vsi si dobro preberite tole:
“Why keep fighting? Do you believe you’re fighting for something? For more that your survival? Can you tell me what it is? Do you even know? Is it freedom? Or truth? Perhaps peace? Yes? No? Could it be for love? Illusions, Mr. Anderson. Vagaries of perception. The temporary constructs of a feeble human intellect trying desperately to justify an existence that is without meaning or purpose.”
Ti še enkrat dobro preberi:) Nisem reko da je to moje mnenje ampak kaj vidim da bojo drugi napisali, kar sem lepo napisal zgoraj;) No, zaenkrat se noben ni nic napisal…
Jure se opravičujem. Mislil sem , da je bil tist del “Hehe, ze vidim odgovore…” mišljen, da že vidiš od mene odgovore na besedilo, ki si ga spisal po tem.
Ej HOJLA, le tvoj odgovor na temo Odfukala me je po 2,5 letih:
Še dolgo je čakala! Meni še na pamet ne bi prišlo, da bi bila z nekom 2 leti in pol!
Ze doug me ni ornk troflo :))
,,Če trofiš gnes, pa dam za pir,, je pel Čarli. Ti prid rajš na Štajerski konc, pa te bo takoj kaj vtroflo. Ne pa, da se držiš Gorenske. Gorenci še pr kuglah šparajo!
Lp Pohorc
Nisem zaljubljena. Prava ljubezen? Kaj je že to? :)) No ja karkoli že, upam da jo bom tut jst enkrat dočakala 😀
Agent Smith, ti pa moraš biti zelo nesrečen človek… Ali pa se morda motim? V čem pa ti najdeš srečo, če jo?
Malo sem razmišljal zdaj o vsem skupaj. Ampak neko stvar (karkoli že) si moreš v življenju postavit kot prioriteto. Drugač je vse skupaj res brez pomena in je najboljse da nardiš samomor in se odrešiš muk, nehaš premišljevat o brezsmiselnosti življenja. Si pa prav ugotovil ampak kakorkoli obrneš, očitno je ljubezen tisto najmočnejše med pozitivnimi čustvi ki ti daje neko upanje, pa čeprav velikokrat prazno. Še vedno pa imaš možnost izbrat smrt;)
Na pamet ti še ni prišlo, ker si v podobni situaciji, pa malo več kot 2,5 leti… Spadaš v isto kategorijo ljudi, ki nekaj “ne bi nikoli”, a vseeno to isto stvar, ki jim že preseda, prenašajo in vlečejo naprej. Mogoče, ker je življenje tako manj obremenjujoče glede na delitev premoženja, skrbništvo nad otroki in podobno… vse to razumem, ampak me zaradi mojih odločitev ne obsojaj, ker pač sama nisem takšna…
Moje razmišlajnje pač je, da sem z nekom tako dolgo, dokler se imam super. Ko pa mine vse talepo spakiram in grem. Brez oziranja in slabe vesti. Se ne obremenjujem preveč. In ti to dobro veš.
Tako da mogoče je res to moj odgovor na temo “Odfukala me je po 2,5 letih”, ker me poznaš tolko, da odfukam vsakega, ki mi ne paše.
In če si dobro prebral, kar sem napisala: UPAM, DA SE GA NE BOM NAVELIČALA!
Tudi jaz sem svojmu povedal enkrat, ko je reku, da se bova nekoč naveličala en druzga, da ko se bo to zgodilo, ko se ga bom naveličala, bom spakirala in šla.
Človek lahko postane bolj odprt za druge stvari, da se pa naveličaš in da ti sploh ni do tega, da si prijazen s to osebo in da gresta z veseljem v pojstlo, takrat pa res nimaš izbire kot da spakiraš in greš.
Bgv, to si lepo povedla 🙂 …js sem, hm hm…verjetno nekje vmes… resnično upam, da boma together for ever, ker je super fajn.
Aja, da ne pozabim, nč nisi povedla kje delajo v Gorici novo igrišče (oz. so ga naredil)?
LP, Anita
Nesrečen človek če sem? Kako sploh ljudje definirate srečo? Je sreča imeti ljubezen, hoditi v šolo in biti uspešen, hoditi v dobro plačano službo ali je morda sreča imeti občutek svobode? Da? Ne? Sreča je zelo relativen pojem (kot vse na tem svetu) in kar je najpomembnejše pri sreči je to, da (kot tudi vse stvari na tem svetu) mine. Če definiraš srečo tako kot sem jo jaz zgoraj, potem “SEM SREČEN”. In zanimivo je, da, če človek veliko razmišlja in spozna kruto realnost tega sveta, si vsi mislijo, da mora biti nesrečen. Da takšen človek pa zagotovo nečesa nima. Mam vse kar rabim. Pa vendarle ne rabim nič. Zdaj ne vem, ali res noben med vami ne razmišlja o življenju dovolj, da bi sam prišel do spoznanja (kot je jure), da je DEJANSKO edino smiselno dejanje samomor. To je največ, kar lahko kdo od vas nardi zase. Namen življenje, smisel življenje je, da se konča. Živiš, ustvarjaš, uživaš a neizbežno si prikljenjen na dejstvo, da vse kar boš ustvaril, vse srečne dni, ki jih boš užil, vse to na koncu ne pomeni čisto nič. Torej, zakaj biti bitko, če si obsojen na poraz? Če veš, da ne moreš zmagati? In NI tako močnega argumenta, da bi naredil življenje KLJUB SMRTI smiselno. Verjetno si kdo misli, zakaj se že ne ubijem in neham jamrat. Ne jamram, sam zdi se mi da bi blo lepo, če bi še ostali spoznali to dejstvo in se nehali obremenjevati z iluzijami kot je ljubezen etc. Zakaj se ne ubijem? Za človeka je značilno, da ga je strah nečesa, kar ne pozna. Strah pred smrtjo, pred nepoznanim.
Forum je zaprt za komentiranje.