ŽALOVANJE V NOSEČNOSTI
Lepo pozdravljeni
Pred dnevi sem izgubila očeta. Ko sem ga našla mrtvega v spalnici mi je zastalo srce in dih. To obdobje izredno težko preživljam. Nisem na nobeni pomirjevalih, ker se mi zdi, da lahko to žalost še vedno kontroliram. Zanima me sledeče; noseča sem 20 tednov, zanima me, če ima tako slabo psihično stanje kak negativen vpliv na nosečnost, oz. na mojega otročka.
Bila bi vam hvaležna za odgovor
Lp, svetujte mi
Spoštovana,
narava je poskrbela, da je plod v maternici varen pred večino škodljivih vplivov iz okolja. Torej mu tudi vaša stiska, otrplost in groza ob nedavni nepričakovani tragediji ne bi smela pustiti nobenih posledic. Sodeč po znanju, ki ga imamo danes, vaš otroček čuti vašo stisko, a je to dogajanje del njegovega dozorevanja in ne bo ogrozil razvoja.
Vam pa bi bolj kot tablete koristil pogovor s strokovnjakom – psihologinjo, ki vam svetuje, kako prebroditi ta težak čas in kako najti spet veselje in željo po prijetnem preživljanju nosečnosti. V ljubljanski Porodnišnici dela dr. Vislava Velikonja Globevnik. Je sicer zelo zaposlena, a trenutno še ni na dopustu – poiščite jo čim prej (najbolje po telefonu, 01 522 61 68).
Iskreno sožalje,
Lepo pozdravljeni še enkrat
Minil je že mesec dni od očetove smrti in naj povem, da je moje psihično stanje resnično dobro za take “razmere”.
Moje vprašanje je sledeče,in sicer: imam hčerko,ki je izredno živahna in izredno nasmejana. Želela bi, da bi tako bilo tudi pri drugemu otročku. Ali je mogoče, da bi mamica s slabo voljo/žalovanjem povzročila kakšne negativne spremembe v otrokovem značaju, osebnostnih potezah, oz. če je mogoče da mamica s tem povzroči oz. “naredi” iz otročka “mevžo oz. cmero” ?
Mogoče je to vprašanje “hecno”, pa me vseeno zanima.
Hvala za odgovor
Lp, svetujte mi
Spoštovana,
ne vem za nobeno z dokazi podprto raziskavo, ki bi pokazala, da materino psihično stanje v času nosečnosti vpliva na plod – bodisi v pozitivnem ali v negativnem smislu. Pač pa imajo lahko učinek zdravila, ki jih zavoljo težav nosečnica jemlje. V tem primeru se zdravniki odločamo za zdravila, katerih korist (= boljše počutje ženske) je bistveno večja kot so morebitni sopojavi na plodu.
O vplivu na dojenčka, torej po rojstvu, je več raziskav, ki kažejo na možnost negativnega vpliva materinega čustvenega stanja (predvsem gre za ekstremna stanja, npr. težko depresijo) na otrokov razvoj, a je tu zelo pomembno trajanje težav (več mesecev) in pomanjkanje čustvenega stika med materjo in dojenčkom.
Morda bo vaše pisanje spodbudilo kakšno mamico, ki je tako kot vi doživela tragedijo v času nosečnosti, da napiše na forum nekaj misli. Izkušnje so več vredne kot teorija…
Pridružite se veselju in smehu vaše prvorojenke in pogumno pričakujte novega živahnega in zdravega družinskega člana. To bi si želel tudi vaš oče.
Srečno,
Lepo pozdravljena
Tako kot ste napisali: “Pridružite se veselju in smehu vaše prvorojenke in pogumno pričakujte novega živahnega in zdravega družinskega člana. To bi si želel tudi vaš oče.” Na to ves čas mislim in to mi daje moči – moji otroci in pa seveda to, da bi si to seveda želel tudi oči.
Hvala vam lepa za odgovor
Lp