… kadar cel dan pada dež.

Skupaj skuhava kosilo …mi podaja zelenjavo, začimbe, ¨pomije¨ kakšno posodo…
Potem malo rišemo, kakšno pesmico zapojemo, mal plešemo, se gremo hi konjiček, jo gujsava z odejo, oblačimo njenega dojenčka, se žogamo, preberemo kakšno pravljico potem pa se začnemo dolgočasit, predvsem ona.

Z možem nama zmanjkuje idej v takih dnevih. Sama se zelo malo igra sama.

Mi lahko daste kakšno idejo, kaj se še lahko gremo. Prav škoda mi je takih dni, ko smo res lahko skupaj cel dan, potem pa gredo mimo nas z zdolgočasenostjo….

Obvezno nabavite škorenjčke, palerino in pojdite na dolg sprehod. -pa raziskujte gozd, naberite liste, jih odtiskujte s tempera barvami. nabavi si kakšno knjigo za ustvarjanje, potem razne igre…kaj se še lahko učita…pa mogoče kaka risanka na dvd..pa naj z vama živi, ne se trudit kako jo je treba skoz animirat…pa če imata moznost jo malce k babicam peljita…

Pa saj če se toliko igrate, je tako ok…pa morda v kakšno igralnico, ali povabite koga na obisk…enako starega otroka – če je možnost.

bi rabila kakega bratca se mi zdi

Če jo bosta ves čas animirala, bo tudi kasneje navajena tako funkcionirati in se ne bo znala sama zaigrati niti 2 min.

Mi se z našo tudi igramo, vmes pa se tudi sama kar za uro ali več zaigra z duplo kockami ali s čim drugim. na začetku ni hotela in je stalno prihajala k meni, postopoma pa sem jo navadila, da sem sicer v istem prostoru, ampak se ona sama zaigra medtem ko jaz delam kaj drugega.

S takim pristopom kot ga imata vidva, jo bosta navadila samo na to da bo ves čas potrebovala animatorja in ko ga ne bo imela, ne bo vedela kaj s seboj. Kriza današnjih otrok, ko jih moraš na vsakem koraku animirati, ker se sami samo dolgočasijo.

Torej skupnih aktivnosti imate več kot preveč. Začni jo navajati na nekaj samostojnosti pri igranju, tudi če bo na začetku protestirala. ker drugače bosta tako vidva kot ona samo na slabšem.

Sem pa jst res čudna mama… :)))

Moja pupa se igra, riše, zlaga kocke, gleda knjigice ponavadi kar sama… sem zraven in se pogovarjava, ali pa se pogovarja sama s sabo… včasih pride do mene in mi reče, naj še jaz kej narišem ali ji držim kocke, da lahko ona naredi stolp…

Sodeluje pri dajanju cunj v in iz stroja… zloži (nameče) pribor in kar je plastičnega iz pomivalca v predal, mi podaja cujne, ko jih dajam sušit…

Tudi zaspi brez mojih animacij.

Bi pa jst tut rada palerino nabavila…. kje se dobi take, ki imajo šilc, da dež ne teče na obraz?

Kupite kakšne igrače, s katerimi se lahko igra sama. Nabavite si seveda tudi kašne škornje, pelerine in podobno, da boste šli lahko ven tudi v dežju.

Ma ja, kar vsak dan k maši, pa tošel tudi pripravi za pušco… kakšni odgovori, ne moreš verjet, tipično za deca, ki otroke vidi samo vsake kvatre za pol ure.

Ni žalostno, da ne veš kaj početi z njo. Žalostno je, da se 2 letnica ne zna sama igrati in zamotiti. S tem, da ste njeni animatorji, ji delate medvedjo uslugo.

500% podpišem! Otroku pokaži neko igro in naj nadaljuje sam. Seveda se tudi skupaj igramo, ampak pri nas je treba tudi kuhat, prat, likat, pomivat, pospravljat….. in če se prelomim, nimam časa, da bi ves božji dan animirala otroka. Začnem igro in se nato umaknem. Pa me pride iskat in sem spet nekaj časa ob njem, pa grem po svojem delu. Otrokovo delo je igra, moje pa (žal) ne več.

Drugače pa : slano testo je vir velike zabave, je bolj uporabno kot razni play-dough, lahko ga spečeš, pobarvaš, lahko delaš iz njega miljon reči. Pa modelirne mase, plastelini, razne sestavljanke -puzzli, pa veliki žebljički, iz katerih sestavlja preproste slike, mi smo se z dveletnikom šli tudi že spomin – bodisi tako, da smo uporabili vse ploščice, obrnjene na prav in je samo iskal pare ali pa smo vzeli le po 5, 6, parov in igrali tako preprosto varianto igre. Domine smo sestavljali v cesto ali pa smo postavljali “vojake” in jih nato podirali.

Drugače pa je deževen dan, če le ne pere v štrenah, čudovit za skakanje po lužah. V Hofru in Lidlu za par fickov dobiš “gasilsko obleko”, zraven škorenjčke in kapo s šiltom, preko katere daš kapuco – juhuuuuuuuuuuuu :)))))))))))))

… kadar cel dan pada dež.

Skupaj skuhava kosilo …mi podaja zelenjavo, začimbe, ¨pomije¨ kakšno posodo…
Potem malo rišemo, kakšno pesmico zapojemo, mal plešemo, se gremo hi konjiček, jo gujsava z odejo, oblačimo njenega dojenčka, se žogamo, preberemo kakšno pravljico potem pa se začnemo dolgočasit, predvsem ona.

– skuhava kosilo – 1 ura
– pomije posodo – 0,5 ure
– rišemo – 0,5 ure
– pojemo – 0,5 ure (recimo)
– plešemo – 0,5 ure
– hi konjiček – 0,5 ure
– gujsa z odejo – 0,25 ure
– oblačimo dojenčka – 1 uro
– žogamo – 0,5 ure
– pravljica – 0,5 ure
____________________

Otrok je aktiven in 100% animiran skoraj 6 ur v enem dnevu!!!!

Kdaj gre na sprehod? Kdaj počiva? Dveletnik potrebuje dnevni počitek če to želi ali ne!

In še zadnje vprašanje: Kdaj otrok diha? Jo ti vzpodbujaš k temu, da mora kar naprej nekaj početi?
Kaj dela, če je ne animiraš?

ostane še:
– umivanje – 0,5 ure
– oblačenje v pižamo – 0,25 ure
– crkljanje v postelji – 0,5 ure
__________________________

Razmisli, če je vse to, kar si napisala res.

Na dopustu smo sse nekako zbližali še z dvemi pari in smo popoldan pač čvekali na terasi ko pride naš 13 letnik vprašat če gre lahko malo raziskovat okolico.

In je pogovor nanesel da kako so bili lani v družbi z družino z otrokom istih let, ki je non stop zahteval pozornost staršev in ukvarjanje z njim. Še v vodo je moral nekdo z njim.

Zato blazno sovražim besedo animacija in dobim rdeče pike, kose tu ali pa na drugih forumih sprašuje kako je v tem ali tem hotelu poskrbljeno za animacijo.

Pa pustite otrokom dihat madona.

Samo tega ne delajta, da otroka ves čas animirata vidva. Otrok naj se igra tudi sam. Če ga boš tako naučila boš morala tudi pri zvezkih sedet zraven, pa še in še. Tričetrt časa naj se igra sam, 1 četrt pa z vama.

Imam sorodnico, za katero se spomnim, da so jo starši takole animirali kot otroka non-stop. Nikamor ni šla sama, sploh se ni znala sama igrati in nič.
Zdaj sicer ne vem, a je to posledica tega iz otroštva, ampak punca si je zelo hitro našla že 1., resnega fanta, po vseh izgledih le zato, ker ni mogla biti sama. Tudi študirat ne bi šla, če ne bi imela fanta, ki je že pred njo živel v Mariboru in tam študiral, da sta potem živela skupaj. Imata lastno garsonjero in kaj je najbolj nenavadno, je to, da je stara že 20+ let in niti 1 noči še v tej garsonjeri ni prespala sama. Enkrat, ko se je zgodilo, da fanta 1 dan ni bilo, je morala mama priti iz več kot 1 uro oddaljenega kraja k njej v Mb, da je punca prestala noč. Poleg tega ure in ure komunicira vsak dan z mamo prek web cam-a.

moj je star 2,5 leti, dosti dosti se igra sam z avtki, predvsem s temi iz mojstra mihata ima vse(Toneta valjarja, maxija žerjava….) ful se sam zamoti, prav uživam ko ga gledam kaj dela in kako se sam pogovarja z igračkami, on najprej gleda risanko, potem pa se to sam igra kot v risanki…gacilci so tudi zakon, sirena pri nas tuli cel dan…
bereva knjigice, mu je tudi zelo všeč, za risat mu ni, jaz se večkrat spomnim in privlečem ven barvice ali voščenke…pa se naveliča v parih minutah in potem rišem še samo jaz ponavadi…
ko kuham, “kuha” včasih z mano, s svojo posodo, včasih se igrava s plastelinom,
imava eno nemško knigico in mu govorim nemške besede in povem kaj pomeni, on za mano ponavlja in zna že veliko besed po nemško za živalice, to vse seveda na njegovo željo in veselje, da ne bo spet kakšna pametna, kaj forsiram otroka z učenjem;-)))
uživa ko nosi perilo v pralni stroj in potem ko je oprano iz pralnega stroja v sušilec, gleda kakšno risanko na dvd-ju, igrava se z njegovimi igračkami(medo, kuža, žabec), da ima kdo rojstni dan in pijemo iz šalčk, jemo torto, ki jo naredimo iz plastelina, pečemo pecivo, pojemo vse najboljše…v glavnem dosti, ampak to seveda ni vse v enem dnevu ker jaz tudi hočem, da se zna in hoče igrati sam, tako da jaz ga dosti pustim in se zaigra, največkrat z avtki, ki so mu najbolj všeč…

Isto je pri nas, samo da je naša punčka. Se tudi 100 na uro pogovarja z igračkami in snuje zgodbe. domišljija laufa še pa še.

tako da res dajte otroku pustiti malo svobode. Naj sama raziskuje in se igra, naj sama uživa v domišljijskih igrah. Najprej bo malo težje, ker ste jo že navadili, da ste ji non stop na razpolago, potem bo pa vedno lažje. Ne iz otroka delati invalida, no.

Khm, gre za 2 (dve) leti staro deklico.
Ki bi se povašem že morala znati sama zamotiti in zaigrati.

Imam edinko. V njenih rosnih letih – tam nekje do 4,5 leta sem se ogromno preigrala z njo.
Kar naprej sva kaj počeli – včasih je to počela sama, velikokrat z mano.
Packali sva po kuhinji, pekli piškote, gledali slikanice, poslušali pesmice in pravljice na kasetah, zlagali kocke, oblačili medvedka, rezali kataloge, risali, plesali – seveda pa je bila aktivno udeležena v gospodinjstvu – prinašala in odnašala je stvari, mi pomagala pri čiščenju in pomivanju, hodili sva na sprehode, v knjižnico, v trgovino, karkoli …

Ogromno sem se ukvarjala z njo – mož je študiral ob delu – in pogosto sem poslušala pripombe tipa: “ne ukvarjaj se toliko z njo, sicer se ne bo znala zaigrati sama..”

Hči se je sčasoma začela vedno več in dlje igrati sama, pri sedmih letih je začela pisati pravljice, ki so opisovale njene dogodivščine v svetu igrač. Torej, domišljije ji ni manjkalo. Danes ima 11 let in je izredno samostojno bitje, sama se čez celo mesto vozi v glasbeno šolo, doma kuha, sodeluje na literarnih natečajih in je nasploh krasna punca.

Toliko o tem, da “je preveč dobrega lahko slabo”.

Ni res, ukvarjajte se z otroki, vlagajte vanje, pa se vam bo obrestovalo.

Smo iz Ljubljane. Redki so dnevi, ko dežuje po celi Sloveniji ves čas..in povedano malo drugače, mogoče nekomu nerazumljivo, mi si vreme ‘kupimo’….V rokavu imam zmeraj nekaj tematskih izletov z različnih koncev Slovenije in ko je napovedano slabo vreme recimo za osrednjo Slovenijo, vzhod pa lepše (primer je bil ta vikend), smo zjutraj doma, potem jo pa mahnemo na družinski izlet. Ta vikend je bil to Macelj in učna pot, ki tam poteka..sonce, oblaki, vsekakor pa toplo in nič deževno…Ko smo se zvečer vrnili, smo bili utrujeni od pohajkovanja po hribu, še zmeraj pa smo imeli dovolj časa za našo družabno igro, branje knjigic in ostalo…Moj nasvet: načrtuj v naprej..

Hvala vsem za izkušnje in nasvete. Sem dobila veliko dobrih idej, tako kot ponavadi, kadar vas prosim za nasvet.
Še enkrat hvala lepa.

Draga Mikola,
nič ni narobe s tem – vsak otrok je nekaj posebnega in vsak otrok je drugačen, zato potrebuje drugačne vzgojne prijeme. Naš “tamali” že od 1 leta in pol ne potrebuje dnevnega počitka. Pri starosti 2 let je bil tako odvisen od “svojih animatorjev”, da sem pomislila, da nikoli ne bo samostojen. V vrtcu ni hotel nastopati, nič… Včasih tudi nisem vedela, kaj naj storim. Pa sem poslušala svoje srce in svojega otroka.

Zdaj je star 5 let in rezultati so izvrstni. Ni mi žal, da smo svoj način vzgajanja priredili njegovim potrebam in nad rezultati sem navdušena. Samostojen je, vsi se lahko zanesemo na njega, v vrtcu zdaj on pomaga mlajšim in jih animira, rad rešuje vaje iz delovnih zvezkov, rad riše (in je eden najboljših v svoji skupini), zelo rad nastopa in se fotografira. Sam se skopa in preobleče v pižamo, …

Vem pa eno – skoraj vsi otroci imajo radi, če lahko v deževnem dnevu čofotajo po vodi. Poskusi, pa boš videla, če je pri vas tako ali ne. Eni škorenjčki, topla jaknica, kapica, pa veselo na sprehod. Nikoli naj ti ne bo žal popacanih, zmočenih oblačil…