Po 25 letih vegetiranja v zakonu sem spoznala njega, se vanj zaljubila in spostila v odnos. Bila sem lačna ljubezni, sestradana. Doma sem imela samo sex in to skoraj vsaki dan. Brez čustev in užitkov. samo goli sex, njemu v gušt, meni pa v moro. Prijatelj pa me je očaral z pozornostjo, poslušanjem, nežnostjo …………. z vsem kar sem pogrešala doma. In sem se spustila in prepustila. Tudi on ni bil ravnodušen do mene. Tako daleč je pri njem šlo, da je doma partnerka opazila, da se je spremenil. Skratka, bil je zaljubljen v mene. In ko so nastopile pri njemu težave, se je odmaknil. Odločil se je, da bo žrtvoval svoja čustva, da reši zakon. Pozneje sem izvedela sledeče: namensko me je prizadel s tem, da se je brez besed umaknil. Menil je, da bom tako lažje prebolela, ker ga bom zasovražila zaradi tega. Ne mine dan, da ne misli name. Kadar je intimen z ženo, si zamišlja, da se ljubi z mano. Ne bom razlagala, kako to vem, ker ni bistvo. Njemu pa se še sanja ne, da jaz vse to vem.
Tako se je odločil in tako naj bo. V redu. Kaj pa jaz? Po že 8. mesecih tega zatišja se še vedno prebujam z mislijo nanj, zaspim z mislijo nanj, cel dan mislim nanj. Pa ga zavestno odmislim, pa se zopet pretihotapi. Obujam spomine, ker je to edini način, da preživim vsaki dan sproti. Prepuščam se spominom, ker me edino to še drži pokonci. Večkrat dobim solzne oči, večkrat se pa zjočem.
Kaj naj naredim sama s sabo? Kako naj si pomagam? Me bo sploh kdaj minilo. Zdi se mi, da so moja čustva do njega vedno globja.

Rada bi se ločila, pa ne morem, ker sem brez prihodkov. Pa to niti ni tako važno. Bi se že znašla. Dejstvo je, da nimam kam, ker živimo skupaj z mojimi starši. Torej ne morek “k mami”. Mož se pa noče ločit. Ne morem se mu približat, ker se mi po eni strani gabi, pa tudi kadar bi želela nekako normalizirat odnos, on bi se samo prepiral. Pa ne samo z mano. Do vseh je tak.

Res ne vem, kaj bo z mano, kaj naj naredim, kako naj pridem iz tega ven. Končujem s pisanjem, da se lahko zjočem.

Draga;
…zapleteno………Toplo vam priporočam knjigo Sanje Rozman: Sanje o rdečem oblaku(mislim, daboste našla sebe notri in vam bo “pomagala”)…

..težko in boli, vem…. kar lahko naredite je, delo na sebi in zase za boljšo in lepšo prihodnost….

Vredna ste najboljšega, biti ljubljena in srečna!

Vse dobro!

p.s….za prebolevanje je lahko v pomoč:J. Gray:Moški in ženska na začetku

Za svojo polomijo doma si odgovorna tudi sama – najlažje je krivdo obesiti drugemu. Kaj si pa storila, da bi bil tvoj zakon boljši? 25 let ni malo, zakaj si pa sodelovala pri , po tvoje, nevzdržnem stanju? Ker, po moje, ni bilo tako zelo nevzdržno vse do trenutka, ko si spoznala Mr. Perfecta. Ki pa niti ni tako zelo ‘perfect’, če se je jadrno umaknil in te brez obrazložitve (!?)pustil samo in nesrečno.
Najbolj pametno je, da nehaš sanjariti o njem, ker nima smisla.
Zdaj bi se rada ločila, zakaj se pa nisi že zdavnaj? In kaj bi s tem dosegla? Mr. Perfect je oddan in nima namena tega spremeniti, bodi prepričana.

Priznaj si, da si se ujela na (lastne) limanice. Ohrani ponos. Doživela si nekaj lepih trenutkov, bodi hvaležna za njih, sicer jih morda ne bi nikoli.
Ampak življenje gre naprej.

25 let je dolga doba ampak končno si spoznala da tako ne gre naprej.
Loči se, če je tako kot praviš.

sanje,sanje!
Mal poglej po forumi..to pripoved poročenega ljubimca že poznamo,ti si bila z njemu čustveno ,on pa telesno,da je zadovoljiv vajin …Nič drugega ni,sm mal spremembe je iskal,ti mu pa slepo verjameš.Nikar.Škoda je,da si živčke uničuješ na tej temi.usmeri energijo drugam,v kaj bolj pozitivnega.Nobeden poročen ljubimec se ne bo ločil,zaradi aferce in popestritve…

Želim,da se mi javiš čez leto dni…..,boš povedala kako si bila naivna..
srečno

Mislim,da si dovolj stara,da veš kaj hočeš in kaj nočeš.
Te urice popestritve so te zelo zaslepile.Ta,ki je vedno v tvoji glavi tega ni vreden,saj ti ni dal nobenih pojasnil.Kako veš,kaj si misli in govori?A zdaj to okoli spletkari?Kaj ne bi bilo bolje,da bi bila ti tista oseba,ko bi se vsaj pogovorila z njim?

Zdaj pusti zadeve kot so.Če ti doma nisi v vseh letih nič ukrenila za boljši odnos,se vsaj zdaj pogovori,da se boš lažje odločila za naprej.

To je bila afera,ki je tebi pomenila eno,njemu pa nekaj drugega.Če se noče ločit,je to pokazatelj,da je doma gospod postrežen in nima namena imeti resne zveze zunaj doma.

Malo razmisli in sem prepričana,da ti bodo slej kot prej padla dol velika rožnata očala!
LP!

“Rada bi se ločila, pa ne morem, ker sem brez prihodkov”

Te ni sram, da izkoriščaš moža, da te preživlja? Saj rada ga itak nimaš.

“Brez čustev in užitkov. samo goli sex, njemu v gušt, meni pa v moro”

Nekako ne verjamem, da je nekomu lahko gušt seks z osebo, ki ji je ta isti seks mora. Ali je tvoj mož posiljevalec ali si pa ti tako dobra igralka (saj ga rabiš, saj te vendar preživlja, če ne, bi pa morala delat).

V odgovor vsem, ki tako površno prebirate tu gori in vse posplošujete.
Nikjer nisem napisala, da bi se ločila zato, da se z njim poročim. Ampak bi bila rada sama. Nič nisem pričakovala od tega človeka, samo nekaj lepih skupnih uric.- Nisem pa vedela, da se bom vanj tako zelo zaljubila. Ne živim na račun moža. Delam vsa priložnostna dela, po 4 ali pa 12 ur na dan, kakor pač nanese. Na črno, ker rednega dela ne dobim. In to niso taka lepa delca, še zdaleč ne. Tisto pač, kar drugi ne marajo. Pa čeprav imam srednjo končano. In če sem pred leti ostala brez službe, zaradi tega še nisem ničvrednica. Firma je pač šla v stečaj. Sem brez redne zaposlitve. Kar se pa mojega moža tiče, ni vreden besed. Samo to: Ne da ga ne mara cela moja žlahta, tudi njegova ne, razen njegove mame. V začetku je bil kar je bil, pozneje pa samo še strmo navzdol. Kar lahko rečem je to, da je pravi vampir. Samo jemlje in jemlje in nič od sebe ne daje. Lahko bi se razčetverla, pa se nebi premaknil.
Sploh se ne spomne na niti en roj dan, niti od otrok. Vedno sem jaz kupovala darila v imenu obeh. Dokler mi niso rekli: mama saj vemo, da se tata nikoli ne spomne. Žalostno! Hči je bila 3x operirana, sin pa 2x v bolnici. Pa ni bil vreden jih it obiskat. Z obrazložitvojo, da itak so plačani tam, da skrbijo za bolnike. Tudi pri sexu z mano…………ali sodelujem ali ne….njemu je čisto vseeno. Ne bom več naštevala, ker že tako sem težko razumljiva. To je nekako tako, kot če mož pretepa ženo, pa ona ne more ven iz tega. Mi pa vsi….kako je nora. Ampak za razumet, se mora človek malo bolje poglobit v to, ne pa samo površno prebrat in udrihat.

Nisem spreševala, kako dobit ljubimca nazaj, niti vašega mnenja o vsem tem. Imam jaz svoje mnenje, druga me niti ne zanimajo. Sprašujem samo, kako naj si sama sebi pomagam. Če mi ne morete dat kakšnega dobrega nasveta, se prosim raje vzdržite komentarjev.

Oprosti, če se čutiš napadeno, ampak sama si rekla, da bi se ločila, da pa se ne moreš, ker nimaš zaposlitve. Torej? Pustiš, da te preživlja in obenem trpiš vse to od ničvredneža. Pusti ga, loči se. Vedno je pot.

Tisti tvoj ljubimec pa, te ni vreden, če ti je naredil to, kar praviš. In ja, čas celi rane, še posebej, če si ga boš začela slikati po realni podobi, kot slabiča in še vse ostalo, kar so ti druge povedale.

Lp

Osica, si pripravljena za globje razumevanje same sebe? Prav od takih, najbolj trpkih situacij odnesemo največ! Ko smo sredi preizkušenj, radi pomislimo: “Ko bi se vendar enkrat vse to končalo!” Moramo pa vedeti, da samo od sebe nič ne bo minilo! Ne vem, do kod si pripravljena iti, da bi spremenila svoje življenje? Ga sploh želiš spremeniti? Zdi se mi, da ne želiš sprememb, le malo tolažbe ti prija. Tudi prav, saj dokler iz te lekcijene ne osvojimo “predpisanega” znanja, dotlej nas ima ta ista situacija v primežu. Šele potem, ko se dovolj obrusimo, lahko situaciji obrnemo hrbet.
Vprašaj se, kaj resnično želiš!
Nato se vprašaj, kaj si doslej naredila v tej smeri!
Ali je pomagalo?
Kaj bi pomagalo? Naštej vse, kar ti pade na misel.
Odloči se za najbolj smiselno varianto. In jo izpelji. V spremembe gremo takrat, ko imamo vsega dovolj, to pomeni, ko situacija dozori. Saj prej nas niti ne mika, kajne?

Dragi razpravljalci!

Mislim, da res ni lepo če delite osebi, ki prosi za pomoč, obtožbe na njen račun. Nihče, niti največji moralisti ne morete in ne smete tako vzvišeno obtoževati ljudi v stiski. Vsi v življenju delamo napake, nekateri smo lahko hvaležni, da smo se do sedaj srečno prebili brez teh težkih čustbenih pretresov. upamo in želimo si le lahko, da tako tudi ostane.

Tebi, uboga osica, pa želim, da čimprej najdeš notranji mir, da pozabiš človeka, ki je mogoče tudi razdvojen, samo ne tako kot ti, saj bi drugače sprejel drugačno odločitev. Moje mnenje je, da če bi se odločil za tebe, da bi sčasoma spoznala, da je to moški, ki pač ne zdrži z eno in bi prej ali slej prevaral tudi tebe.

Zato le pogumno, ne oziraj se na tiste, ki te samo obtožujejo, če se mož noče ločiti uradno, pa se preseli samo v drug prostor, če ti razmere to dopuščajo, ne delaj si sama sebi sile, če ne preneseš njegovega odnosa do tebe.

Rada bi vedela kako se boš odločila in kako ti bo uspelo, zato se še kaj oglasi.

Lp Teja

Osica, tudi jaz te razumem in nekaj podobnega sem tudi sama skusila. Mislim da vem, kaj te najbolj najeda. S tem ljubimcem so se v tebi premaknile stvari naprej, bi rekla, da si občutila, kako bi tvoje življenje lahko bilo tudi drugačno, ven iz okvirov ki jih sedaj poznaš in živiš. Do svojega moža si zaradi tega postala bolj kritična, naekrat so se ti zvrstile vse njegove napake, zamere in pomanjkljivosti na kupu. Stanje ki ga zdaj doživljaš je razdvojenost in stalno premišljevanje in to, da bi bila vsaj malo sama s sabo je tvoja največja želja.

Glede na to, da si v vsem tem doživela stres in v takem stanju ni dobro sprejemati večjih odločitev, se malo umakni možu. Ne vem kakšen je dialog med vama, a reci mu, da rabiš nekaj časa za sebe, da vse v miru premisliš in se umakni v kakšne kot, tako čustveno – kar si se verjetno že, kot tudi fizično, vsaj delno. Preseli se v svojo sobo, pojdi na kašen izlet ali kam sama za vikend da v miru razmišljaš. Če imaš kakšno prijateljico s katero lahko o vsem govoriš toliko bolje, naj gre s tabo na vikend. Verjetno med vama z možem ne bo nič več tako kot je bilo. Vsaka nova izkušnja človeka spremeni kar potegno za sabo tudi novo gledanje na življenje. Vedi pa, da gredo stvari ki so slabe težko na bolje, vse postaja le še huje.

Osica!

Mislim, da svojega ljubimca preveč idealiziraš. To boš ugotovila, ko ga boš prebolela in ko bo preteklo nakaj vode.
Tudi jaz sem bila v podobni situaciji v zakonu, kot si sedaj ti. Ko sta sinova odrasla in ko mi je prišlo čisto do vrha, sem se odselila v podnajem. Za to dejanje pa je potrebno tvegati in imati zelo veliko poguma. Povem ti, da mi ni bilo nikoli žal, čeprav so se našli ljudje, ki tega niso odobravali. Na to se ne oziram, življenje je moje in samo eno. Ves čas globoko v sebi čutim, da sem ravnala prav. To vem zato, ker nisem več nesrečna in dobro mi gre.

Srečno tudi Tebi!

Oliva

lepo po intuiciji: loči se in novemu gospodu daj vedeti, da ma zadnjo šanso za izpolnitev življenja. 25 let si že stran vrgla, a boš tako stagnirala do konca življenja? že to je dost neumno, da si tolk let samo tvojega dragocenega življenja žrtvovala. pejt v afriko, drzni si! vse se lahko uredi, le korak stran si.

srečno!

draga idealna družina,
ljudje, ki pišejo sem in želijo pomoč ostalih piscev, vejo, kaj pričakujejo – eno so bolj tolerantni, drugi manj.
eni pa so le direktni, ali po tvoje obtožujoči.
tudi sama nerada zavijam v meglo in olepšujem stvari, če jih tako ne vidim.
sto ljudi, dvesto čudi. to je ipak forum in ne neka psihološka revija.
tudi ni nujno, da ravno tvoje besede spodbudijo ljudi k razmišljanju ali dejanjem.

Draga Osica,

po vsem, kar ste napisali, predlagam, da se čim prej ločite in začnete živeti novo življenje. Pravite, da bi se tudi sami radi ločili. S prihodki se nekako znajdete, a skupaj z možem živite pri svojih starših. Obstaja tudi možnost, da moža izselite – dajte mu jasno vedeti, da pričakujete, da se bo po ločitvi izselil. Naj se on vrne k svoji mami. Verjamem pa, da o ločitvi ničesar noče slišati, saj mu je tako dobro. A vztrajajte.

Veliko notranje moči vam želim!