žalost
Vem, da se bo tole zdelo skrajno absurdno, ampak doživljam valove neizmerne žalosti, ko ne morem spati, v prsih me tišči kot, da ne bom mogla vdihniti, jočem brez razloga in povoda, dobro da nosim velika sončna očala, ki to na ulici zakrijejo. Občutek imam kot da stojim sredi Antarktike v noči – hladno, temno in samotno. Včasih so me razveselile majhne stvari, danes pa mi še tako veliko darilo nič ne pomeni, brez veze!
Poskusila sem že tisoč stvari, posvečanje študiju, posvečanje karieri, zabave, celo lepotno operacijo sem si omislila, ampak tako kot omama čez čas psihološki učinek popusti in realnost zopet potrka na vrata. Kako naj to realnost spremenim?
Spoštovana Berni,
lepo ste opisali večino znakov, ki opredeljujejo depresivni sindrom. Ne glede, ali je to stanje kratkotrajno, ponavljajoče se ali kronično, je zdravljenje vsekakor smiselno. Sodobni antidepresivi nimajo uspavalnih lastnosti, ob njihovem jemanju lahko vozite motorna vozila in z redkimi izjemami lahko dobivate tudi kakšno drugo terapijo, predvsem pa pospešujejo voljo, koncentracijo in obstanek pri delu oz. študiju. Oglasite se pri svojem zdravniku, pa tudi obisk pri psihiatru dandanes ni težaven, saj zanj ne potrebujete napotnice, razen tega bosta morda v neposrednem pogovoru odkrila, kateri dejavniki so vam v preteklosti razpoloženje krepili, tako da se jim boste lahko bolj posvečali.