Prejšnjo nedeljo je umrl moj dolgoletni fant,zapustil me je samo z dvema skoraj odraslima sinovoma-nista bila njegova,a ju je imel zelo rad in onadva njega.Na žalost nismo nikoli imeli veliko stikov s fantovim očetom,ki je zdaj praktično ostal sam,pa ne vem niti kako naj potolažim sebe,kako pa očeta,ki je res čudovita oseba,kot sem spoznala na fantovem pogrebu…

Čas celi rane in tudi tvoja bo zaceljena. Vsekakor potrebuješ čas da preboliš izgubo.

Nikoli ni bil bolan,tožil za slabim počutjem,še prejšnji dan smo se skupaj s sinovi veselili pri nas doma,zdaj pa ga ni več…avtopsija ni nič pokazala,niso sploh ugotovili pravega vzroka….kako lahko umreš kar tako,brez vzroka…

Pogovarjaj se znjim v mislih. Ko imas kaksno opravilo se vprasaj kako bi ga on opravil. Ohranjaj ga v lepem spominu. Tudi sedaj, ko je se rana tako sveza se cimvec pogovarjaj o njem. To ti bo v veliko tolazbo. Bolecina bo pocasi otopela.

Spela

Ja,veliko se pogovarjam z njim,to mi je malo v tolažbo,a ko sem sama doma in otroci v šoli,me še vedno oblijejo solze…to tako boli…

Verjamem. Prevzela bi tvojo bolečino, pa je ne morem. Daj si duška in izlij svoje solze. Čas pa ti bo pomagal da ga pozabiš.

Solze ne pomagajo,bo kar bo,saj več kot ubit me ne more…