prvo bi vse lepo pozdravu in jim izrekel sožalje ob izgubi bljižnje osebe.

Nisem , na srečo, nobenega izgubi…ampak sem danes sem ne vem zakaj tako slabe volje , žalosten.kr srce mi razjeda in mi solze kar tečejo po obrazu.Drugače sem extremno pozitivna oseba, ampak dones sploh nevem kaj mi je.moral bi se veseliti , ker je dva dni nazaj najboljša kolegica dobila prelepo punčko, danes , je pa zabava pri njenem možu in sploh nevem če bi se je udeležil.

Se opravičujem za off topic , ampak se nekam moral izliti čustva.

Vsem lep pozdrav in čim več sreče in veselja vam želim v bodoče

Andrej

Dragi moj, poskusi si predstavljati, da izgubiš osebo, ki si jo imel najraje na svetu, potem pa govori o žalosti. Pred tem ne veš, kaj to je.

Draga Christiana-Lara, ja, drži, kar si rekla, ampak po drugi strani je žalost, ki jo danes čuti Andrej, pač edina, ki jo pozna – in zato mu najbrž ne gre odreči nekaj besed tolažbe … Navsezadnje je tale forum kar pravšnji naslov za to, saj vsi tako ali drugače žalujemo in žalost poznamo še preveč od blizu.
Dragi Andrej, upam, da te je do zdaj, ko tole bereš, tvoja nenadna žalost (melanholija?) že minila. Včasih tudi veseli dogodki človeka pretresejo in navidez brez razloga postane žalosten. Morda zaradi kakega dogodka iz preteklosti, ki ga ni dobro “predelal” … Meni se je nekaj podobnega zgodilo po zagovoru diplome. Namesto da bi bila vesela, sem zapadla v črno žalost, ki me ni zapustila teden dni, pa sem ravno tako človek, ki je večino časa kar spodobne volje. Pojdi torej pogledat pučko (če je še nisi) in prijateljico!