Zdravo! Imam eno težavo, ki si ji reče zaljubljenost. Frend je drugače prijazen, imava ista mnenja o določeni stvari, sva oba vase zaprta človeka, skratka idealno. Vendar ni… Naredila sem prvi korak(sem da poljubila), a mi je dal vedeti, da še ni pripravljen na zvezo, ker je preveč depresiven in mora jemati čustva z rezervo(vsaj tako je rekel), da ne bo potem preveč zagrenjen in bom potem še jaz zagrenjena… Potem sva malo prekinila stike…Mislim, da se pretvarja glede čustev, ker ko jaz nisem prisotna, se grozno zanima zame, ko pa se vidiva, se pa dela kot da nič ni med nama. Bojim se, da se poigrava z mano in me preizkuša, koliko sem kaj resna(mislim, da precej)… Upam, da ne bo prišlo tako daleč, da bi pristala na sex z njim, ker me privlači… Sprejemam ga takega kot je; vprašanje je, če me on sprejema tako kot sem… Bojim se ponovnega zmenka z njim, ker me bo spraševal vse mogoče(podobno zasliševanju), samo to ne, kar se nanaša na naju… Rada bi mu povedala kaj čutim, toda bojim se, da se bo zaprl vase in me ne bo hotel več videvati(mislim, da se skriva pred čustvi in potem ga verjetno mamica tolaži!!!). Počutim se kot bedak, ker čakam na trenutek, da bi midva hodila, a hkrati mislim na to možnost, da tratim čas, ki ga preživljam z njim… Smešno je pa tudi to, ker na oba pritiskajo starši, da bi se odselila in zaživela skupaj, vendar se še ne dava(on bi rad še bil doma, jaz pa nimam finančnih možnosti, da bi imela svoje stanovanje)… Se splača ga imeti samo za frenda ali je boljše, da bi bila par ali je bolje prekiniti stike z vedno(bojim se, da on ne bo ravno vesel)?

Iz tega pa ne bo nič dobrega.

kot prvo, ljubezen je ai pa je ni, ne more biti nekaj vmes. Kot drugo, če je samo, šele poljub, kaj imajo pri vajinem razmerju starši za iskat. A nimajo nobenega svojega dela?

Kot drugo, kaj pa bi pravzaprav želela v življenju?

Primož

Hi! Vem, da je najino razmerje zelo zapleteno, saj enkrat nekaj je drugič pa spet ni. Jaz vem, kaj bi rada. Rada bi se enkrat ustalila, imela fanta, dobro službo, stanovanje, otroke… On misli enako, samo še ni pripravljen na tako odgovornost(ne vem , kdaj sploh bo)… Jaz bi rada čimprej zaživela nekje drugje, brez staršev, ki me nonstop nekaj forsirajo, da bi morala imeti avto, fanta(mojga frenda!?), otroke, dobro službo, ker mi že to rahlo načenja živce… Rada bi šla stran od staršev! Njega pa to bolj malo briga, saj mu kuha in pere mamica ter mu daje čustveno podporo in je zaradi tega privezan nanjo kot pes na verigo, hkrati pa ga njegov mlajši brat spodbuja naj se odseli od hiše, ker pričakuje prihod drugega otroka. Pa saj ima (moj frend)drugje tudi stanovanje, samo obnoviti ga je treba. Skratka je zelo težaven, ker se mora malo zresnit(je preveč navezan na starše), saj je star več kot 30 let(no jaz sem 24). Samo to bi še vprašala, ker se mi hecno zdi. Ali lahko frend flirta z mano(čeprav mi pravi, da sva samo prijatelja)? Ali mu moram čisto vse razlagat kot da sem na zaslišanju(mislim, da me malo preverja)? Ali lahko frend govori o načrtih za prihodnost(v njih sem omenjena jaz kot punca in mati x otrok)? Ali me samo spravlja ob pamet(ker enkrat je tak drugič pa spet drugačen)? Ali pa je enostavno zaljubljen vame, pa si ne upa povedat, ker bi se osmešil pred mano(tudi moškim se to dogaja). Staršem pa bom zatežila, da jih najini stiki prav nič ne brigajo, saj še nisva imela sexa pa tudi otrok še ne nameravava imeti tako hitro. Naj naju pustijo živeti!!!

Živjo!

To je pa res en zelo zapleten odnos oziroma po mojem mnenju med tabo in tvojim frendom pravzaprav kakšnega tesnega odnosa ali stika sploh še ni – in kot kaže bo odnos zaradi njegove nezainteresiranosti in neresnosti že na začetku propadel. Kaj se skriva za njegovimi neskončnimi spraševanji in zaslišanji – morda strah pred tesnejšimi odnosi – morda tako skriva samega sebe: govori, da ne bi nič povedal. Na žalost, kaže je da on precej zapletena in vase zaprta osebnost in zraven tega še komot in scrkljan od ljube mamice. Slaba popotnica!!

Nasvet zate: Pojdi po svoji poti. Urejaj si življenje po svojih željah in pri tem ne misli preveč na tega fanta, saj med vama pravzaprav še nič ni. Raziskuj tudi stike z drugimi fanti, ker si še popolnoma svobodna, prepričana sem, da boš našla tudi bolj odgovornega in za samostojno življenje pripravljenega človeka – se splača iskati!!

LP

Glede na to kaj si napisala, mislim, da fant nima kakšnih resnih namer s tabo. Kaj pa se staršev tiče, razloži jim, da še nisi pripraljena na samostojno življenje, pa še financ ti primanjkuje.
Pojdi z družbo ven in spoznaj še kakšne druge fante, pa ni vrag, da se nebi našel tapravi. Uživaj v svobodnem življenju.

Ha, ha, ha. Vsi se ste ušteli glede tega. Midva sva se v tem času še bolje spoznala in se zaljubila. Spoznala sem, da ima resne namene z mano. Prej je bil vase zaprt, ko pa je ugotovil, da nima kaj pri meni izgubit, mi je priznal, da je zaljubljen vame. Sedaj hodiva na zmenke, se poljubljava in se drživa za roke ter se dotikava drug drugega. Starši mislijo, da sva prijatelja, vendar nisva. Bova že povedala, da sva par. Se splača počakat na tako vredu fanta, čeprav imaš sprva pomisleke, kaj iz tega bo.