Star sem nekaj čez 30 in živim še s tremi sostanovalci v njemniškem stanovanju. Vsi smo univerzitetno izobraženi z dobrimi plačami, kljub temu pa nam tak način življenja ustreza. Prav tako smo vsi navdušeni športniki in vsi imamo za sabo dolgoletne zveze s puncami, ki so se zaključile s težavnimi razhodi.
Eden izmed sostanovalcev se je priselil pred tremi leti. V naš krog in način življenja se je vključil postopoma, ker je precej zadržan, kljub temu da je med drugim vnet privrženec raznih borilnih veščin. Sčasoma sva se zelo zbližala in postala zelo dobra prijatelja. Vse bolj in bolj sva si zaupala, vse delala skupaj, potovala skupaj, skrbela en za drugega… V tem času nobeden od naju ni našel nove veze s punco. Ko sva enkrat o tem razlabljala, je z njegove strani padla ideja, da bi pa mogoče poskusila biti v vezi drug z drugim (čeprav do takrat nisva niti pomislila na istospolno zvezo). Smeje sem privolil in takoj potem me je poljubil…
In kar je bilo sprva mišljeno kot šala, se je nenadoma razvilo najprej v zaljubljenost, potem pa v globoko ljubezen in privrženost drug drugemu. Najina sostanovalca sta bila ob tem presenečena, vendar sta naju sprejela. Sedaj sva že nekaj časa v resni zvezi in ne bi moglo biti bolje. Zelo dobro se ujemava – intelektualno, družbeno, svetonazorsko in tudi spolno. Uživava drug z drugim in se dopolnjujeva.
Problem pa je nastal, ker ne veva kako svojo vezo posredovati okolici. Najine družine živijo izven Evrope in imava z njimi omejene stike, tako da oni niso problem. Znanci, prijatelji, sodelavci, sotekmovalci in sosedje pa imajo z nama velikokrat ogromno dela. Na naju gledajo kot na izmečke družbe, sprijence ipd. Zaradi najine veze takoj predvidijo najino politično usmeritev, čeprav nisva nobena aktivista ali borca za kakršnekoli pravice. Vse kar želiva je, da živiva normalno partnersko življenje drug z drugim – nikomur nočeva škodovati in nikomur vsiliti svoj način življenja. Toda napadi, norčevanja in obrekovanja kar ne ponehajo. Nisva odraščala kot gaya, zato je to za naju velik šok, čeprav naju vse to še bolj povezuje.
Kaj naj narediva? Se odseliva iz Slovenije? Nikomur ne poveva za svojo vezo? Se prepirava in dokazujeva svoj prav? Razhod ne pride v poštev.

Spoštovani,

s partnerjem sta soočena z zunanjimi omejitvami in problemi, s katerimi se večini heterospolnih belopoltih parov (govorim o Sloveniji in večini zahodnega sveta) ni treba ubadati, ker se pač enostavno zlivajo z večino in se tudi homofobni del te večine pred njimi ne počuti ogrožen. Zagotovo se bosta na svoji skupni poti znašla pred marsikaterim izzivom, zaradi katerega se bosta učila in rasla. Eno prvih spoznanj je verjetno to, da vsa okolica ob vajini kvalitetni in izpolnjujoči zvezi ne zmore deliti vajinega navdušenja, nasprotno, na vaju projicirajo celo paleto lastnih neozaveščenih čustvenih vsebin, od strahu in jeze do sramu, gnusa in morebitnih nepredelanih zlorab. Vedno se zavedajte, da so to njihovi občutki in njihovi problemi; kljub temu ali ravno zaradi tega pa me to asociira na lekcijo, da biserov svoje sreče ne moremo metati komurkoli. Verjetno bosta svojo intimo želela bolj zaščititi, bolje poskrbela za razmejitve in zagotovo tudi postala bolj izbirčna glede svoje družbe. Se strinjam, da je zato, ker nista odraščala kot geja, šok toliko večji, ampak po drugi strani pa sta kot odrasla moška toliko močnejša in bolje opremljena za čustvene pretrese.

Če pogledamo kako plast globlje, pa je verjetno nekaj resnice tudi v tem, da vama zunanji svet zrcali lastno negotovost. Imam občutek, da je v vajini zvezi za oba še veliko novega in svežega – v pozitivnem smislu, a tudi v smislu nepredvidljivih, še nedoživetih težav in zapletov. Bolj ko bosta v njej zorela, bolj samozavestna bosta lahko nasproti zunanjemu svetu. Nobenega razloga ne vidim, da bi se morala raziti, še manj pa komurkoli dokazovati svoj prav (ker ima vsak človek svoj prav in nekateri se z vajinim ujemajo, drugi pa ne, saj zato pa ga poimenujemo ‘prav’  ). Če pa se bosta preselila v drugo državo, vam želim, da bi bila to vajina svobodna izbira za premik na bolje.

Vso srečo,