Pozdravljeni
Stara sem 58 let, živim sama, z možem sva se ločila pred nekaj leti zaradi njegove agresivnosti.
Bilo je zelo hudo, toda sem se odlično pobrala, zaživela in imela veselje do dela.
Pred 4 meseci pa se mi je zgodila “usoda”. Srečala sva se, v bistvu že znanca, vendar nisva nikoli prišla skupaj. Čisto naključje, eni skupni opravki in ena beseda in veliko besed in končalo se je pri meni doma.
Najprej samo simpatičen sogovornik, za pogledat nič, sedem let starejši.
Ne, da bi hotela, ampak sem se res zatreskala v tega moškega, ki je vdovec, ima odrasle otroke, svoj dom…
Tudi on pravi, da se je zatreskal vame, da sem brez napak, da bi bil z menoj rad v starosti.
Kje je problem?
Sama sem imela zelo malo moških, on pa po njegovem govorjenju, ogromno. Včasih je bil uspešen športnik in ženske so same norele za njim. Tudi v zakonu je prevaral ženo, čeprav trdi, da jo je imel zelo rad.???
Zdaj mi govori, da bi se rad umiril in kako naj mu verjamem?
Sama sem predlagala, da bi se srečevala občasno, do dva dni tedensko, ker imam vpeljanih polno stvari, ki me resnično veselijo.
Po svoje se pa bojim, da se nisem že preveč zatreskala in navezala nanj. ?
Kako zaupati, da misli resno, kako verjeti besedam? Namesto, da bi bila srečna pa ne morem spati in večkrat celo jokam.

Pa še drugi problem.
Prišlo je že do spolnosti, ki ne vem ali ji lahko tako rečem, ker mu po domače rečeno ud več ne otrdi dovolj.Vse sva že poskusila, vendar brez uspeha. Govorim mu, da se naj ne sekira, ker mi je vseeno lepo. Vendar bi vseeno raje, da bi nama “ratalo” tudi na tem področju. Zakaj pride do tega, je kriva njegova starost ali jaz?. In to moški, ki je imel (po njegovem) veliko žensk?
Hvala za vsakršen odgovor. Marjetka

Spoštovana Marjetka,

vaši glavni dvomi glede novega partnerskega odnosa se porajajo predvsem zaradi ranjenega zaupanja, tako vase kot v druge. Vaše zaupanje je bilo v preteklosti večkrat poteptano, prevarano, da boste kar tako znova zaupali. Posebej moškemu. Izdano je bilo tako v vašem otroštvu kot tudi kasneje v zakonu. Nasilje človeka zaznamuje tudi z različnimi strahovi, negotovostjo, nemirom, predvsem pa se znotraj človeka naseli ogromno jeze, nemoči in nezadovoljstva. Tudi sam razhod, odhod prinese svoje posledice. Sama zaznavam, da globoko v sebi še vedno nosite čustvena bremena iz preteklosti, le da se tega morda toliko ne zavedate. Temu najverjetneje botruje tudi vaša polna zaposlenost, ki odvrača pozornost od težkega. Kar želim povedati, je, da težke izkušnje človeka zaznamujejo tako zelo, da se po letih dela na sebi in konkretnih spremembah v življenju, lahko človek v nekem trenutku še vedno zaloti, koliko strahu, jeze, zamer… nosi v sebi. Čeprav navajate, da ste se odlično pobrali, čutim, da so vas težke okoliščine v preteklosti zelo zaznamovale in da marsikatere teme pri vas ostajajo še neizgovorjene in nerazrešene. Tokrat se kažejo v strahu pred novo spremembo. Čeprav se jo zelo veselite in ste ji naklonjeni, vam tudi iz srca privoščim, se znotraj vas vseeno tiho oglašajo neki strahovi, dvomi, zadržki, strah pred ponovno prizadetostjo, neki globlji spomini na pretekla doživetja, skozi katera ne bi želeli znova iti in jih doživeti. Vaš jok je lahko izraz vsega vašega bremena, saj po eni strani hrepenite po novi sreči in je ne želite izgubiti, po drugi strani pa se sprašujete, zakaj ne steče gladko, zakaj se morate odločati, pogajati, morda celo znova prilagoditi, kakšne stvari spustiti.

Vsekakor boste šli po pravi poti, če si boste zaupali in prisluhnili svoji intuiciji. To pomeni, da boste vedno sebe postavili na prvo mesto, se imeli radi in se ne prilagodili drugim zlasti za ceno sprejetosti, bližine, varnosti. Se pravi, da boste v ta odnos vnesli toliko sebe, kolikor čutite, da lahko in želite (občasno, postopoma, brez pritiskov), da boste v tem odnosu ohranili občutek svobode, da boste imeli čas za svoje dejavnosti, ki vas veselijo, da boste odnos oblikovali in utrjevali postopoma, počasi, po občutku. Če boste sledili in delali to, kar vam narekujejo vaše misli in občutki, boste šli po pravi poti. Vsekakor se je smiselno o vaših strahovih in dvomih pogovoriti z vašim partnerjem, da vas bo lažje razumel. Zastavite si odnos tako, kot čutite, da vam je varno, sprejemljivo in v redu. Tako vam kasneje ne bo treba valiti krivde in jeze na nikogar, saj bodo to vaše odločitve in njihove posledice. Začrtanih načel za skupen odnos ni, je pa smiselno in vredno, da skozi odnos lahko rastete, se počutite izpolnjeno, svobodno in srečno.

Zaupajte si in srečno na vaši poti.

jah lej, ne stop mu več, sej mnde veš, da ko je moški tu nekje star, da se začne oz je začet

jz bi se spustila v odnos, ampak mal bi si pustila rezerve
vedno je boljš, če je dec bolj zaljubljen kot ženska
in če boš mal bolj hladna bo hodil za tabo, ko cucek
drugač, pa se mal hval kok jih je imel, ker ve , da ima težave z erekcijo…da neb ti mislila, da jih je zmer mel.
rada se mejta in ne razmišljajta kako bo jutri, ker….sej veš