Imam malo “smotano” situacijo, in sicer sem se zaljubil v sodelavko. Kar je še bolj smotano, je da se ubsitvu še nikoli nisva videla v živo.

Delo, ki ga opravljava je delo od doma in nimamo pisarne. Ubistvu tudi če bi jo imeli, je še večja težava v tem, da živi v Zagrebu.

Skupaj delava okoli 3 leta, pred enim letom sem napredoval v službi in poleg mojega dela, opravljal še neka dodatna dela. Letos sem pa še dodatno napredoval in sem prevzel delo vodje. Zaradi mojega napredovanja, je bilo potrebno izbrati neko osebo, ki bo opravljala delo, ki sem ga jaz opravljal do zdaj. Zaradi dobrih rezulatatov je bila izbrana ona, izbrana pa je bila s strani prejšnje vodje.

Čeprav skupaj delava okoli 3 leta, se prej nisva nikoli pogovarjala. Jaz sem pokrival slovenski del, ona hrvaški, tako da niti ni bilo potrebe po tem. Odkar sem pa prevzel delo vodje in je ona prevzela moje prejšnje delo, sva v kontaktu vsak dan.

Na začetku je sodelovanje potekalo bolj kot ne samo za službo, hitro sva se pa začela pogovarjati tudi o drugih stvareh. Skozi te pogovore sem jo spoznal in mi je počasi postajala všeč, sama mi je dala njen Instagram, da naj jo dodam. Jo je verjetno malo firbec matral kako izgledam, saj nimam svoje slike nikjer prikazane, ona pa jo ima na WhatsAppu, preko katerega komuniciramo, tako da sem jo “videl”. Priznam, ko mi je dala njen Instagram, sem bil samo še bolj navdušen. Res je izredno simpatična, prelepe zelene oči, prelep nasmeh itd…Instagram je samo povečal mojo zaljubljenost, saj še preden sem videl ostale slike, se mi je že preko pogovora dopadla.

Preko teh pogovorov sem videl, da imava tudi nekaj skupnih stvari (podobni interesi športa, kakšni filmi, igra tudi igre na računalniku, 1x sva celo skupaj igrala, tudi humor imava zelo podoben). Na Instagram mi pošilja na vsake toliko časa kakšne reelse na foro “Me and my best work buddie”. Preko pogovorov, mi pošilja kakšne komplimente. Tudi sam ji veliikokrat pošljem kompliment, in mi nazaj pošlje srčke… Ampak tu se bojim, da je to samo njen način komunikacije in da tako bolj kot ne govori z vsakim, ker je pač takšen karakter (saj kdaj ko mi pošlje kak SS od drugih sodelavcev, se vidi, da tudi z njimi komunicira na dosti podoben način – SS mi pa pošlje, ko se gre za službo in se ji ne da prepisovati). Nisem ravno toliko aktiven za “dejatanje”, saj sem bolj sramežljive sorte, tako da nisem veliko v kontaktu s puncami, zato se bojim, da v tem primeru narobe berem situacijo. Saj pač ne vem kdaj punca “flirta” ali kaj podobnega. Ne me narobe razumet, se družim s puncam, igramo odbojko, hodim z eno na tenis, hodimo na pijače itd…Ampak se z nobeno ne dopisujem toliko kot z njo.

Po eni strani je smotano, ker živi v Zagrebu, po drugi strani, pa se je že preselila iz Srbije v Zagreb, in od samega začetka odkar sva začela sodelovati, zelo hvali Slovenijo, kako je lepa, da je to mala Švica itd..In tu nekako dobim neko upanje, da če se je že enkrat preselila, se bi mogoče še enkrat, če bi bilo treba 😀 + zelo se rada uči tuje jezike (jih zna že kar nekaj in je že rekla, da se ima željo naučiti tudi slovenski jezik)

Resnično ne vem kaj storiti, še posebej zdaj v tej situaciji, ko morava sodelovati in sem neke vrste tudi njen “šef”. Čeprav se do nje obnašam bolj na foro, da sodelujeva in ne na način, da sem njen šef. Bojim se, da če bi ji omenil, da mi je všeč, da bi bilo težje sodelovati, ker bi bilo preveč awkward oziroma da bi bilo tudi neprimerno.

Že celo življenje pa živim v obžalovanju “Kaj bi bilo, če bi bilo”. Vsakič ko mi je bila kakšna punca všeč, nisem znal narediti pravega koraka in nikoli nisem vedel, če sem sploh imel kakšno možnost z njo 🙁 samo spraševal sem se lahko

Je smiselno, da bi ji povedal? Bi bilo bolj smiselno počakati, da se dobiva v živo, saj sva se že pogovarjala, da bi jaz prišel do Zagreba oziroma da ona pride do Ljubljane in nekako takrat vidim njene “poteze, obnašanje”.

Res bi rad poskusil srečo. Je sicer tudi ona sama že rekla, da misli tu delati še maksimalno 3 leta, saj še končuje študij in se misli zaposliti v tisti smeri.

Ko sem nekako razmišljal, da bi ji to povedal, sem bolj razmišljal v tej smeri, da bi ji povedal, da mi je postala všeč in da bi bilo najbolje, če pogovore drživa samo za službo (nekako v smislu business only oziroma samo profesionalni odnos) in da bi preko tega nekako videl njen odziv. Če bi se s tem takoj strinjala, bi pač pomenilo, da so čustva samo iz moje strani, če bi pa nekako vrnila, da se ji tudi jaz dopadem, pa bi se pač zmenila, da bi se v živo dobila. Sem prepričan, da bi ji bilo bedno, saj se res dopisujeva in zajebavava, in bi ji bilo težko, da ne bi bilo več tako. Saj takoj ko se ji kaj smešnega zgodi, mi takoj piše itd… Bilo bi seveda tudi meni težko, saj so te zadnji meseci postali bolj zabavni v službi, kot je pa bilo prej. Po drugi strani bi pa bilo vsaj meni lažje, da bi vedel kje sem.

Ampak kot sem omenil ne znam pravega koraka narediti in je verjetno ta korak zelo zelo napačen 😀 bi pa rad nekako vedel, saj me zadnji mesec zelo “žre”. Veliko razmišljam o njej, čez vikend ji sicer nič ne pišem, ker je ne želim motiti, tako da komaj čakam, da se teden začne, da se začneva spet pogovarjati itd..Tudi na splošno sem tak tip človek, da nisem vsiljiv in ne pišem ljudem. Sem bolj na tak način, če se bo kdo želel dobiti, me bo že poklicat (vem zelo napačen način)

Prosil bi za vaše mnenje, ker res ne vem kaj storiti 🙁

Hvala za vaš odgovor! Razumljivo ja, je tudi za njo “pošteno” da me prej vidi, preden bi ji kaj takega omenil. Sva se zmenila, da se bova novembra dobila, ampak iskreno ne vem kako potem tam dalje? Resnično bi rad pri njej poskusil, pa če tudi bo potem nekaj časa malo bolj nerodno delati. Kolikor sva se pogovarjala, ima kar nekaj moških prijateljev. Kako ji pač nekako “direktno” povedati, da bi se rad dobil zato, ker mi je všeč in da ne bi rad bil samo še eden izmed prijateljev, ki jih ima. Ker pri njej bi pa res rad vedel.