Zakaj bi mi mladi morali varčevat? Delat sem začela pri 27. letih, vmes bila še brezposelna, delala bom do smrti. Zakaj bi varčevala svojo 740-evrsko plačo? Da o otrocih ne govorim, si jih ne morem privoščit. Torej, zakaj varčevat? Za koga? Uživajte polno življenje. Jaz celo plačo zapravim, saj je več vreden papir, kot pa na njem natisnjen denar.
Varčevanje je osnova za investiranje. Tako gre filozofija nekako tako: najprej varčuješ in ustvarjaš kupček in ko je le-ta dovolj velik pa ga nekam investiraš. Če tega nisi navajena s 740€ je majhna verjetnost, da bi to delala če bi imela 3k€ prihodkov.
Pri varčevanju moraš vedno imeti nek cilj investiranja, ker če varčuješ samo zato, da varčuješ, se ti lahko na koncu življenja zgodi, da imaš na banki/štumfu zelo velik kupček, ampak obenem si pa revež.
Moje varčevanje se je začelo, ko sem ugotovila, da ima sodelavka z enako plačo kot moja, hišo ki sta jo z možem – hišnikom na šoli na minimalcu – sama popravila iz temeljev iz domače podrtije v vilo s savno. Midva nisva imela za tri dni morja. To naju je oba streznilo.
Najprej sva z dragim skupno prenehala kadit, jaz sem si našla inštrukcije, on pa je delal nadure. Ko sem zanosila, sva imela prekoračitve na računih in lizing odplačane. Oba imava osebno dopolnilno delo za občasna dela, imava dva otroka in varčujeva vse, kar dodatno zasluživa.
Lepo je slišati tudi glas zadovoljnih zaposlenih z dobro plačo. A po upokojitvi se bodo prihodki vendarle skoraj prepolovili, zato bo obstoječ način življenja težko ohranjati, če ne bomo imeli vsaj nekaj prihrankov.
Strinjam se s trditvijo, da je treba znati živeti tukaj in zdaj, a kljub temu je treba misliti tudi na prihodnost. Kljub vsesplošnem prepričanju mladih, da upokojitve ne bodo doživeli, statistični podatki kažejo ravno obratno.
Naše starše in stare starše so vzgajali v duhu varčevanja, da je treba od vsakega dohodka vedno nekaj dati na stran za slabe čase. Pa tudi če gre za majhne zneske. Zrno na zrno pogača, pravi tudi star slovenski pregovor.
Varčujemo lahko na različne načine in bistvo oz. namen varčevanja je, da naložba povečuje ali pa vsaj ohranja svojo vrednost (depozit v banki verjetno v tem obdobju verjetno res ne sodi v to kategorijo ;)). Preden pa se lotimo varčevanja, je treba narediti vsaj okviren načrt, si razjasniti za kakšen namen želimo varčevati, si postaviti cilj in nato izbrati primeren finančni produkt oz. naložbo. Na trgu jih je mnogo in ne služijo vsi istemu namenu. Najbolj pomembno pa je, da potem na poti do cilja vztrajamo.
Prej kot bomo začeli, bolj se bomo lahko veselili upokojitve.
Srečno.
Lepo je slišati tudi glas zadovoljnih zaposlenih z dobro plačo. A po upokojitvi se bodo prihodki vendarle skoraj prepolovili, zato bo obstoječ način življenja težko ohranjati, če ne bomo imeli vsaj nekaj prihrankov.
Strinjam se s trditvijo, da je treba znati živeti tukaj in zdaj, a kljub temu je treba misliti tudi na prihodnost. Kljub vsesplošnem prepričanju mladih, da upokojitve ne bodo doživeli, statistični podatki kažejo ravno obratno.
Naše starše in stare starše so vzgajali v duhu varčevanja, da je treba od vsakega dohodka vedno nekaj dati na stran za slabe čase. Pa tudi če gre za majhne zneske. Zrno na zrno pogača, pravi tudi star slovenski pregovor.
Varčujemo lahko na različne načine in bistvo oz. namen varčevanja je, da naložba povečuje ali pa vsaj ohranja svojo vrednost (depozit v banki verjetno v tem obdobju verjetno res ne sodi v to kategorijo ;)). Preden pa se lotimo varčevanja, je treba narediti vsaj okviren načrt, si razjasniti za kakšen namen želimo varčevati, si postaviti cilj in nato izbrati primeren finančni produkt oz. naložbo. Na trgu jih je mnogo in ne služijo vsi istemu namenu. Najbolj pomembno pa je, da potem na poti do cilja vztrajamo.
Prej kot bomo začeli, bolj se bomo lahko veselili upokojitve.
Srečno.
[/quote]
Da bi se zaradi varćevanja veselila upokojitve, no to źe ne bo drźalo.Sicer pa, kako boš varćeval, ko imaš majhne otroke ali pa recimo soloobvezne? Jim je treba tudi kaj nuditi , kajti otrostvo hitro mine in ce otroke takrat prikrajsujes, bodo vse źivljenje cutili prikrajsanost.Skiroji, kolesa igrace in knjige pa tudi niso zastonj.A da jim kupim iz Bolhe? Vcasih mogoçe źe, vedno pa ne.Tudi otrok se veseli nove blescece stvari.Rabljen star avto, ki nam povzroca tezave in samo zre denar pri mehaniku? Hvala lepa za sparanje nasih prednikov, drugega jim ni ostalo…Źivim samo enkrat, do takrat pa si privoscim in uzivam, pa kupujem tudi: zase, za otroke in za vnuke.Sparala in zategovala bom pa takrat, ko bom imela pomanjkanje.
Da bi se zaradi varćevanja veselila upokojitve, no to źe ne bo drźalo.Sicer pa, kako boš varćeval, ko imaš majhne otroke ali pa recimo soloobvezne? Jim je treba tudi kaj nuditi , kajti otrostvo hitro mine in ce otroke takrat prikrajsujes, bodo vse źivljenje cutili prikrajsanost.Skiroji, kolesa igrace in knjige pa tudi niso zastonj.A da jim kupim iz Bolhe? Vcasih mogoçe źe, vedno pa ne.Tudi otrok se veseli nove blescece stvari.Rabljen star avto, ki nam povzroca tezave in samo zre denar pri mehaniku? Hvala lepa za sparanje nasih prednikov, drugega jim ni ostalo…Źivim samo enkrat, do takrat pa si privoscim in uzivam, pa kupujem tudi: zase, za otroke in za vnuke.Sparala in zategovala bom pa takrat, ko bom imela pomanjkanje.
[/quote]
vsak normalen misli na prihodnost in špara.življenje ni postlano z rožicami.otrok imaš toliko kot jih lahko preživiš,normalno živiš in tudi kaj prišaparaš.pa tudi če daš samo 30-50 evrov na stran.malo manj bedarij kupiš pa je.preprosto zivlvljenje ni drago.
Da bi se zaradi varćevanja veselila upokojitve, no to źe ne bo drźalo.Sicer pa, kako boš varćeval, ko imaš majhne otroke ali pa recimo soloobvezne? Jim je treba tudi kaj nuditi , kajti otrostvo hitro mine in ce otroke takrat prikrajsujes, bodo vse źivljenje cutili prikrajsanost.Skiroji, kolesa igrace in knjige pa tudi niso zastonj.A da jim kupim iz Bolhe? Vcasih mogoçe źe, vedno pa ne.Tudi otrok se veseli nove blescece stvari.Rabljen star avto, ki nam povzroca tezave in samo zre denar pri mehaniku? Hvala lepa za sparanje nasih prednikov, drugega jim ni ostalo…Źivim samo enkrat, do takrat pa si privoscim in uzivam, pa kupujem tudi: zase, za otroke in za vnuke.Sparala in zategovala bom pa takrat, ko bom imela pomanjkanje.
[/quote]
Varčuješ, ko imaš od česa. V pomanjkanju se ne da varčevati.
Ti maš se srečo, da bi lahko sploh varčevala. Jaz te možnosti sploh nimam….
Večina mladih te možnosti sploh nima, če nimajo staršev….
Brez staršev, ti mladi danes lahko nekam pridejo samo če so privatniki ali kriminalci… ali pa seveda z obilno dediščino oziroma sponzorstvom staršev.
ČIsta, ampak res čista ŠIPTARIJAA, smo postli. Tko kot v šiptariiji… samo skupinsko delo in nič več drugega.
Tudi jaz sem kot otrok bila bolj sparovna. Se spomnim, ce sta mi starsa dala denar za kak solski izlet ali v solo naravo, sem vedno nekaj denarja nazaj prinesla. Da sem imela potem se za kaj drugega kot sladkarije. Naceloma mi je vseeno, kako drugi razpolagajo z denarjem, dokler mi ne jamrajo ali si sposojajo od mene. Jaz vem, da je pametno vsaj nek procent od place varcevat, vsaj 20%.
Fakt je, da imamo Slovenci enega najboljših voznih parkov v Evropi, smo tudi med največjimi varčevalci. Tako da ja – povprečen Slovenec si lasti nepremičnino, ima prihranke in avto daleč nad svojimi zmožnostmi.
Nekaj je revnih – vsi s plačo pod jurja in brez svoje nepremičnine, po možnosti v najemu in samohranilcev. To je problem, težko mati samohranilka poleg službe dela še popoldansko npr. čiščenje poslovnih prostorov.
Tako da 70% živi zelo zelo dobro. 10% vrhunsko. 20% je pa žal srednji so srednji nižji sloj. Ker sem bil tudi sam tam, dam samo en nasvet. Avto je največji in najbolj nepotreben strošek. Drugi so gostilne. Tretji obleke. To so največje neumnosti, ki ne doprinesejo čisto nič k kvaliteti življenja. Žal sem to spoznal šele pri 35+.