Danes mi gre bolj slabo, skoraj nič si ne morem privoščiti.

Če bi takrat, ko sem polno delala in kar nekaj zaslužila, nekje shranila, bi mi bilo danes lažje preživeti iz meseca v mesec.

Mladi ljudje, varčujte, tudi če lahko date na stran nekaj evrov, varčujte, bodite skromni.
Prihajajo težki časi, za nas starejše, še težji.

Srbi imajo pregovor: Pitace te starost, gde je bila mladost.

Poznam jih ogromno, ki potujejo, počitnice, hud avto, polni kreditov do strehe. Mislijo, da uživajo. A se 20 let hitro obrne. Nisem za pretirano škrtost, a je treba misliti tudi za vnaprej in se včasih čemu tudi odreči, da bi kaj prihranil.

Edina naložba je zlato,vse drugo lahko zgubi vrednost,prihaja pa verjetno res obupni časi ja.

saj bi varčevala, ampak nimam kaj…z minimalcem preživeti sebe in otroka skozi mesec je prej misija nemogoče, kot pa kaj drugega…žalostno je, da nam po 40. letih trdega in poštenega dela ni omogočeno dostojno življenje

kaj pa naj mladina varčuje??? sej še službe ne dobijo…če pa že, so pa mizerno plačani. in imam občutek, da bo še slabše, saj je v času pandemije službo izgubilo največ mladih

Strinjam se, da prihajajo zanimivi časi. Na srečo imam nekaj prihrankov, ker bodo delovna mesta vprašljiva. Dokler pa imam delo, varčujem tudi tako, da vsak mesec dam na stran za “penzijo” oziroma slabe čase.

Bolj se sliši…, ne pita starost, šta je radila mladost.. Je pa dejstvo, da se bo zdej začelo stiskanje v vseh pogledih, tako, da zna bit jeba…

Vse je to na pusing

Res, nikoli ne veš kaj pride, ponavadi pa prej slabo kot dobro. Če se le da, je dobro dati kaj na stran, ne glede na leta ali pritok denarja. Prihraniš že s tem, da racionalno kupuješ. Ne da škrtariš in si nič ne privoščiš, le bolj po pameti. Res rabimo toliko oblačil? Saj so smešno poceni, a tudi majčk po 5 eur se nabere. Prišparaš tudi, če avto menjaš na dalj časa, greš v hotel s 4 in 5 zvezdicami, piješ več čaja za žejo in ne kupljenih pijač, kupiš več, ko je kaj v akciji, ne pelješ avta za vsako figo v pralnico, kupiš cenejši sladoled, ki je vseeno dober, izbereš cenejšo restavracijo, greš kam peš namesto z avtom, kupiš cenejši telefon, TV, cenejši naročniški paket, pridelaš začimbe na okenski polici …

To zelo drži, zato je dobro mlade usmerjati v poklice in pridobivanje znanj, s katerimi je večja možnost zaposlitve, boljše plače in hitrega napredovanja.

drago se prodajajte ☺
Je pa je.ba, ker je treba veliko delati, študirati, biti zagnan, znati prepoznati dober posel / službo … dokler si še tržno zanimiv.

Res, dandanes je težko preživeti le s pokojnino. Sama sem imela srečo, da sem uspela skrpati skupaj za nakup garsonjere, po upokojitvi sem res poceni kupila staro hiško in se preselila na vas, garsonjero v mestu pa oddajam. In brez te najemnine ne bi shajala, čeprav imam 40 let delovne dobe, ker sem imela nizko plačo, pa je tudi penzija nizka. Živim sama, tako da vsi stroški v celoti padejo name, in mi konec meseca ne ostane skoraj nič. Veliko pridelam sama na vrtu, oblačila kupim le, ko starih ne morem več pošiti, ne razmetavam z denarjem. Pa mi je crknil hladilnik, da sem morala kupiti novega in so šli prihranki. Na hiši je marsikaj za popravit, pa nimam s čim, ampak se ne sekiram, bo že zdržalo toliko časa, kolikor mi je še namenjeno. Res, varčujte in mislite na starost, potem bo prepozno.

Pred penzijo je dobro tudi speljati večje investicije (zamenjat okna, streho, kopalnico, aparate). Dobro je razmisliti o stroških in morebiti zamenjati bivališče, poskrbeti, da je čim več infrastruktue v bližini.

Jaz nic ne hranim.Veliko gre za sproti, kajti treba je tudi źiveti.Nekaj si privoscim, nekaj gre za otroke in vnuke.Edino kar imam za naprej, je sluźba z dobro placo in izobrazbo.Tako tudi penzija ne bo tako slaba.

Živo se spomnim, kako ste v eni temi kako leto nazaj zmerjali s skopuhi tiste, ki smo mislili vnaprej in si niso kupovali kar vsega povprek,. No.

Mislim, da smo vam že takrat povedali, da ne hodite jamrat in nikogar prosit, ko se bo zgodilo tole.

Če šparate, denar izgublja na vrednosti zaradi dolgoročne inflacije. Zato se samo po sebi ne splača in si v tem trenutku za isti denar kupite oz. privoščite neprimerljivo več kot čez npr. 20 let. Tako da jaz bi predlagal, da se troši, če se seveda lahko oz. kolikor se pač lahko, ob misli na prihodnost, in če ti to predstavlja ugodje. Seveda če imaš slabo plačo, je najbrž bolj smiselno varčevati za neko bivališče za na stara leta. Ampak saj razmišlja itak 5 % ljudi. Nekaterim ni treba, veliko pa je takih, ki si naštimajo še kakšnega otroka ali dva in so še v slabšem položaju. In potem jamrajo, kako da nimajo nič. In vse drugo je krivo, samo to ne, da bi najprej poskrbeli za svojo eksistenco in se nato spravili delat otroke.

Dolgoročna inflacija ti res pobere denar, zato je dobro vlagati v nepremičnine, zlato, mogoče delnice. Večina sicer težje, a že malo ti lahko da občutek varnosti.

Misliš na dodatno nepremičnino na kredit? Glede na to, da to predlagaš tistim s slabimi dohodki. Ne vem, če je računica s stroški in obrestmi kaj dosti v prid izgubi, ki je nekje na lagerju pri miru, mogoče vezana. Razen, če oddajaš, ampak vsem se ne da iti tega.

Ja, pametno je zapravljati in imeti kup šare, ki je ne rabiš in imeti nič na lagerju, zelo pametno in se preskati po glavi ob nepredvidenih stroških, ki zahtevajo denar, ki si ga zaprevil, ker si se bal, da bo premalo vreden.

Zlato morda res, ampak to so že špekulacije.

Vprašanje je, kaj je boljše… Si 40 let delovne dobe trgati od ust, si ničesar ne privoščiti, da bi nasparali za starost, za katero niti ne vemo ali jo bomo dočakali? Ker poznam par primerov zelo varčnih in premišljenih ljudi, ki so vsak “odvečni” evro dali na kupček za starost, potem pa od tega niso imeli nobene koristi (en je varčeval v skladih in veliko izgubil, dva sta kmalu po upokojitvi zbolela za rakom in umrla), se mi zdi to še kako pomembno vprašanje. Ker je življenje zelo nepredvidljivo, menim, da je treba v njem uživati, dokler lahko. Seveda po pameti. Če zaslužimo več, damo nekaj za luksuz, nekaj na stran, če povprečno, pa razmislimo o investicijah, ki jih bomo kasneje po potrebi pretopili v finance. Npr zgradimo hišo, ki jo lahko v starosti prodamo in se preselimo v cenejše stanovanje. Če imamo komaj za sproti pa seveda nič od tega ne gre.

Varčevanje ni nobena umetnost za tiste , ki imajo redni prihodek.
Pri vsakem prihodku , ki ga dobimo se da najprej 10% prihodka za varcevanje. Potem, se plačajo vsi stroški in nameni znesek za hrano. Kar ostane je za luksuz.

To je osnova.