Zakonsko življenje
Veš dragi Vrabček – zame seks ni le “dol dajanje”. Vanj vpletam svoja čustva. Seksam z možem, ki ga ljubim in mi na misel ne pride, da bi to iskala izven tega, saj imam vse kar potrebujem.
Nikoli pa ne bi bila sigurna, tako kot si ti, da tega NIKOLI nihče ne bo izvedel in ne bo zaradi tega NIKOLI prizadet. Vrabci čivkajo….
Zanima me predvsem, kaj čutiš, ko si ob njemu (ne samo kadar seksata)? Ali si zaupata svoje težave, probleme? Ali se sicer dobro počutiš ob njemu, ali pa ti kdaj na živce? Ali te tvoje dvojno življenje obremenjuje, ali pa se počutiš kot riba v vodi. Kaj si misliš o svojem možu, ali ima ono tudi kako skrivno aktivnost?
Lily in podobni
vse skupaj je preraslo v absurd – lepo pač poveš, da imaš prijatelja, lahko dva, da gre samo za sex, da nihče ne ve in ne bo zvedel, da nihče ne trpi – navadno …
Kako lahko rečete, da imate radi partnerja, da je z vašim zakonom vse v redu, pa vendar ste poteptali vse kar ste obljubili, kar sta si verjetno postavila za temelje vajinega razmerja.
Če bo, lahko rečem KO BO, partner to zvedel ( svet danes je premajhen, da bi to lahko ostalo skrito ) verjetno ne bo njegova prva misel, da ga imate radi, da je pravzaprav vseeno, ker pač menite, da je vaš zakon v redu…
Bogve kaj vse mi je še prikrila (prikril), koliko časa mi že laže, me je sploh ljubila, so bile vse samo prazne besede, vsa tista nežna šepetanja, na koga misli sedaj , ko se ljubiva, le zakaj se tako nežno nasmiha, na koga misli…. nič manj ne boli pa čeprav zveš po tem, ko se je to že končalo.
Potem, ko bodo otroci odšli, ko bosta imela samo sebe in bi lahko tista burna ljubezen mladosti, zrela ljubezen srednjih let prerasla v nežno spoštljivo ljubezen dedka in babice – ampak ne, ob vseh velikih besedah o zvestobi, sreči in ljubezni bo vedno VEDNO!!! šinila skozi možgane misel, spomin.
Pa naj rečejo vsi psihiatri, terapevti, dobri ljudje in tisti, ki nas je prevaral – če hočeš še naprej živeti v tem razmerju ali pa mirno v novem, drugem je potrebno ne govoriti o tem, ne stalno pogrevati, pozabiti… AMpak kako naj se človek prisili da NE BO MISLIL, DA SE NE BO SPOMINJAl????
Lily, na začetku sem si rekla naj ji bo, nesrečen zakon, brez ljubezni, naj si pač poišče srečo – ko pa si začela nakladati o tem, da moža ljubiš….. pa veš, da sta onadva poročena…pa kljub vsemu misliš nadaljevati….. ali smo ljudje ali živali? Pa so znanstveniki rekli, da nas razum ločuje od živali, da smo zato višjerazvita bitja?!? ALI SMO RES?
Žal, vem, da sem se razpisala in čestitke komur se je dalo to prebrati do tu.
Pa ne mi zamerit, tako pač mislim.
Draga Sonja!
Prebrala sem do konca tvoj sestavek. Sama sem bila deležna verbalnih napadov nekaterih forumašev, kadar sem napisala mnenje, ki je bilo drugačno od večine. Tako, kot je tvoje tole sedaj. Upam, da ti ne boš dobila takšnih “porcij”, kot so bile moje. Sicer pa to sploh ni važno, a ne?
Na tole temo se do sedaj nisem javljala. Vzpodbudilo me je tvoje.
Ne bom nič nakladala.
Enostavno: Povedala si tako, kot bi nekako tudi jaz. Deliva mišljenje, kar se te zadeve tiče! In zdaj ….
Srečno in lep pozdrav – Urša
In zdaj ….
Pred leti smo pri pospravljanju podstrehe pri starih starših našli staro knjigo verzov ( pravzaprav zvezek ), ki jih je zapisovala še moja stara mama v svoji mladosti in prebrali:
….. kajti ljubezen je na kratko –
želja, da bi bil drugi srečen…
Nihče se ne more predajati dvema ljubeznima hkrati.
In za konec: kdor ljubi – nikoli ne pozabi
kdor pozabi – nikoli ni ljubil…
že včasih so vedeli….