Avtor: fric ()
Datum: 04-06-02 16:58

Avtor: fric ()
Datum: 03-06-02 21:50

Draga dekleta ceprav malo pozno vam bom vseeno pizkusil odgovoriti na vprasanja kako se pocuti moski.
Ko sva se z zeno odlocila za zdravljenje nisem poznal nikogar, ki bi ga lahko karkoli povprasal o postopkih v veziumetne oploditve. To je bil moj prvi problem ker takrat se ni bilo tega foruma in tudi drugih ne. Ko sem prisel na GK v LJ. sem imel obcutek, kot da vsi gledajo samo mene in se mi posmehujejo kot glej ga ta pa ima meglo v j… Seveda to ni bilo to. nato prvi sok oddaja semena za test. Odides v sobico 3x3m in veselo na delo. Saj ne da nikoli nebi delal veselja sam sebi ampak le 2m oddaljen od cca50 ljudi me je ubil, predvsem moj ego -mojega veseljaka ki kar ni in ni bil pripravljen za akcijo.No na koncu mi je vendarle uspelo pa vendarle ne v popolni erekciji.Tako so pregledi prisli do konca in prisla je IVFmicro.V cakalnici nas je cakalo priblizno 20 moskih in seveda ravno toliko zensk.Pred menoj so vsi prisli iz sobe v najdalj 15 min vendar mene moj korenjak zopet ni ubogal, in moral sem ostati v sobi25min- zopet na silo.
Potem cakanje, ki ga vse prav dobro poznate. Moram reci, da sem zeni vseskozi stal ob strani tako da dom zakljucka nosecnosti ni ne pospravljala stanovanja ne obesala perila in tudi kaj drugega sem ji tudi naredil. Ni mi zal.Naj povem, da sem vseskozi pogresal razgovor se z kaksno osebo z istimi tezavami vendar moski o teh problemih NOCEJO govoriti. P S z zeno sva mesec pred postopkom pila caj rdece smrdlicke,ki je pomagal tako nama kot tudi vsaj se desetim parom,ki pred tem niso imeli srece. Dobi se v vsaki lekarni in gapijeta oba vsako jutro na tesce vsaj dva dcl. Poizkusite ne bo vam zal.

LP: fric

Fric in ostali moski, ki nam stojite ob strani-
vem, da je hudo.
In vem, kako grozno je v cakalnicah
In vem, kako neprijetno je ob pregledu
In vem, kako neprijetno je, ko se lucka na hodniku priziga in ugasa. V rdeci barvi.
A vseeno – ce bomo imeli sreco, bomo, tako moski kot zenske, doziveli mali cudez.
In mislim, da je vredno zanj potrpeti.
Vseeno pa – tebi in vsem, ki samo berejo a se ne oglasijo (vkljucno z mojim mozem) – hvala , da nam stojite ob strani. In skupaj z nami verjamete v mali cudez.

Jaz pa občudujem moške, ki stojijo ženam ob strani, saj moj mi ne. Jaz sem bila že na preiskavah, mož pa še sedaj noče na spermiogram po štirih letih poskušanja. Ne obsojam ga, sem se pa začela že pripravljati na misel da ne bova imela otrok. Zaradi tega, ker ne bova imela otrok ga ne bom zapustila saj ga imam rada. Si pa otroke zelo želim.

LP
Mojca

Mojca,
žal mi je za tebe.
Mogoče ga spomni, da sta si prisegla v dobrem in zlem…

Če vama v zivljenju ne uspe najti skupne poti potem vama zal ne uspelo tudi ne kje drugje.
Drugace pa naj vam povem da je največja tezava moškega,vprašanje kaj pa če sem jazza neplodnost in me bo zaradi tega zapustilo dekle-žena.
Poizkusi mu dopovedati da se to ne bo zgodilo in videla boš rezultazt njegove ljubezni.

Moj mož je že dal spermo 5 krat. Nič ga ni bilo sram, ko je dal spermo. Saj je povedal, da so tam vsi moški z istimi težavami, saj nihče ne ve ali je pri tebi narobe ali pri njej. To je vse normalno. Res je, da tam čakaš kdaj boš oddal spermo, ampak tudi to se pretrpi..

lp, Doroteja

Mojca, sočustvujem s teboj. Vem kako ti je hudo zaradi tega in da če bi lahko bi vse opravla sama, a na žalost to ne gre. Tudi jaz sem imela podobne probleme, čeprav mi ga je prvič uspelo prepričat, da je šel, je pa bilo veliko hudega zaradi tega.Uspelo mu je a s težavo.Izvidi so bili v redu in bil je vesel.A ko je moral čez dve leti ponovno na pregled saj so izvidi že zastareli, ni mogel več spravt “prijatla pokonc”.Bilo nama je zelo hudo in sem se že skoraj sprijaznila, da ne bo nič. Moja doktorica je rekla da so še drugi postopki za odvzem semena, a sem se zavedala da so še bolj neprijetni kot ta zato ga nisem hotela silit.Čeprav je bil zdaj pripravljen it tudi skozi to.Prosila sem jo, če lahko poskusiva še enkrat s stimulacijo ovulacije vendar po naravni poti. Poskusila sva in uspelo nama je. Zdaj sva presrečna.

Poprosi še enkrat svojega naj vsaj poskusi, drugače mu bo lahko žal, saj si bo pozneje lahko očital, da bi tudi on lahko imel otročka, če bi malo potrpel.
Spomni ga še enkrat, da si imela tudi ti še bolj neprijetne preiskave in da ni edini moški ki mora skozi to.Naj vsaj poskusi, da mu ne bo kasneje žal.

Želim vama, da bi vama uspelo. Mogoče pa vama nekega dne uspe po naravni poti.

Ja, je že tako, da je večina moških kot veliki otroci. Pa kaj čemo, tudi take jih imamo rade. Moj je šel na spermiogram čisto skuliran,oz.je vsaj tako hotel delovati, čeprav ga predobro poznam in vem, da ga skrbelo, kako bo s”pokončnostjo”. Vendar mu tega ga nisem pokazala (namreč, da sem ga spregledala), zakaj bi drezala vanj. Je pa večen optimist v stilu “bo že ratalo,sigurno”, čeprav moram priznati, da mi gre tale optimizem po vseh teh letih že rahlo na živce, saj ga včasih (1.dan menstruacije) občutim kot pritisk. Je pa drugače srček in ga ne bi zamenjala.