saj ti je napisala v kakšnih primerih
recimo, ko začne žlahta delat probleme.
pozabljate, da ne govorimo o 30 letni izvenzakonski zvezi (tu nihče ne bo delal problemov, ker si enostavno ne bo upal), ampak mogoče dve letni izvenzakonski zvezi pred smrtjo enega od partnerjev.[/quote]

Ja, primere je dala pa same take, ko ni bilo skupnega bivališča.[/quote]

Skupno dejansko in prijavljeno prebivališče nista ena in ista zadeva. Jer lahko precej komplikacij.

Moja mama in oče sta 45 let kot koruznika živela na istem naslovu, PRIJAVLJENO prebivališče pa sta imela na različnih naslovih, ker se jima s tem nikoli ni ljubilo ukvarjat. Naša mama je bila zadnji 2 leti pred očetovo smrtjo v domu za starostnike, ker zanjo (zaradi bolezenske specifike) nihče več ni mogel skrbeti in je potrebovala specifično oskrbo. Na zapuščinski obravnavi po očetu se je pojavila ljubica od našega fotra.

… in bilo je veselo

Pri izvenzakonski skupnosti je problem tudi dokazovanje kdaj se je začela. To dokazovanje je seveda potrebno šele, ko se dva skregata in razideta, pa je potrebno razdeliti skupno premoženje. Pa se postavi vprašanje čigav je avto, ki je bil kupljen na 5 letni leasing. par se je spoznal 3 mesece po nakupu avta in leasing pogodbe, skupaj je zaživel 15 mesecev po nakupu avta, otrok se jima je rodil, v zadnjem letu izteka leasing pogodbe, v zvezi pa je počilo, ko je bil avto star 7 let.

Na obravnavi pa moški pove, da se je fukaril na okoli še nekaj časa po tem, ko sta že živela skupaj, ker se je k njemu preselila samo zato, ker jo je najemodajalec vrgel iz stanovanja (in kar je najemodajalec pisno potrdil in je potrdilo v spisu sodišča).

Zdaj pa povejte kaj je skupno premoženje (pridobljeno v času trajanja izvenzakonske skupnosti v tem primeru:

a) 95 % avta (avto, ki je bil odplačan od kar sta se spoznala)
b) 75% avta (delež avta, ki je bil odplačan v času, ko sta živela skupaj)
c) 50% avta (delež avta, ki je bil odplačan v času, ko se je dec nehal fukariti z ostalimi ženskami in je štel, da je njegova sostanovalka in občasna fuk frendica tudi izvenzakonska partnerica)
d) 25% avta (delež avta, ki je bil odplačan v času od trenutka, ko se jima je rodil otrok)

Zgornji primeri sploh niso redki.

Ja, če si lastnik stanovanja boš zanj skrbel kot dober gospodar, vanj investiral , vzdrževal in na sploh skrbel, da ti bo čim dlje služilo.
Če si ponajemnik, boli te za stanovanje, ko bo prva težavica se preseliš!

No, spet nadaljujem misel: če si poročen (oz. lastnik partnerja), boš zanj skrbel, vanj investiral, ga vzdrževal in na sploh skrbel, da bo čimdlje s tabo …
Če si pa koruznik (oz. najemnik), pa boli te k… za partnerja …. in takoj odideš, ko ti kaj ne paše.

Mislim, kakšne butaste primerjave!!!
Zakaj se pa pol poročeni partnerji ločujejo? In so neporočeni oz. koruzniki desetletja skupaj?
Poroka oz. tis papir, ki ga podpišeš na matičnem uradu (al pa tud razne cerkvene zaobljube) ni nobena garancija, da bo zveza vzdržala.

Tudi stanovanje lahko prodaš. Pa tudi podnajemnik si lahko desetletja. :-))))))))))

Zakaj se potem vsi grebejo, da bi bili lastniki stanovanja, v katerem stanujejo??

Svašt, kot kaže si oseba ki še ni bila poročena niti na koruzi. Če si slučajno na koruzi te žre, ker ti ni uspelo partnerja/ko nahecat, da se s teboj poroči. Če si slučajno ti tista/i, ki se noče poročiti je to zato, ker ti partner/ka ni toliko vreden, da bi se z njim poročil/a.

Papirji, ki dva človeka najbolj usodni drži skupaj, so skupna kreditna pogodba in rojstni listi skupnih otrok. Vse ostale se da izničit brez posledic.

Tako je. In tisto kar podpišeš ob poroki nima samo vrednosti papirja in par kapljic tinte, kot bi radi tu prodali koruzniki. Ima ogromno vrednost.

Dodano vrednost, kot bolj razumete koruzniki :-))))))))))

Meni bi se zdelo pa zamalo, da bi bila partnerka nekomu, ki mu ne pomenim niti toliko, da bi se z mano poročil, ker ne vidim enega razloga, zakaj se sicer ne bi. Ampak ženskam, ki ne morejo nobenega uloviti, je potem vsak dober, ki hoče z njimi nekaj časa živeti.
Najbolj so mi trapaste, ko trdijo, da se one ne bi poročile in da jim je vseeno, ja pa ja, taka ženska ne obstaja. Vse, ki po sili razmer morajo živeti na koruzi in biti služabnice svojim slabičem, se mi zelo smilijo, ampak najbrž je bolje nekaj kot nič, pa še ves čas se morajo s tem tolažiti, pa še ostale prepričevat, kako je to isto in fino in blabla… reve uboge.
Moderni časi gor ali dol, koruzniki so koruzniki in nič več kot to. Sicer pa to same vedo in jih grize, zato pa tako napadalno nastopajo.

Ne pri vseh.

Ma ja, če sebi in partnerju tako malo zaupate, da rabite štempelj, da vas ima rad, kdo bi vam jemal veselje. Če je vaš edini razlog, da, vas partner ‘kupi’.

Ena zgoraj piše o problemih delitve premoženja pri izvenzakonskih skupnosti –

identični problemi se pojavljajo pri zakonskih skupnostih. Če se partnarja ne moreta dogovoriti, kaj je od koga in koliko je kdo vlagal, se proces delitve ravno tako vleče leta in stane ogromno denarja. Ne poteka nič avtomatsko. Tako da je isti šmorn.

resnica je drugačna zakaj se ti pa poročene ženske ne smilijo?

Razlike ni ,kot pa v kosu papirja 😉

bivališče sploh ni problem in tudi vse se da dokazati

Vprašanje, če bi bila ti poročena, če bi bila zakonska zveza danes tisto, kar je včasih bila – neločljiva do smrti in amen. Misliš, da te ima tvoj dedec res tako rad, da bo ostal s tabo do smrti NE GLEDE NA VSE, kot je obljubil? Malo morgen. Danes se lahko poroči vsak kreten, ker je poroka itak postala “dokler mi bo pasalo in dokler ne najdem boljše gospodinje/seksulje, potem pa adijo ti in najini otroci, ki jih bom videl, kadar bo MENI pasalo in jim mogoče plačeval neko mizerno preživnino, če bo bivša pridna in še naprej požirala vse moje sranje”.

Zato ne bodi tako naduvana. Poročne obljube “na vekomaj” vas je 95% izgovorilo samo zato, ker se romantično slišijo, v resnici pa držite figo v žepu in mislite “dokler mi bo fajn in dokler se mi ne dvigne ob sodelavki/sodelavcu”. Nekateri s hinavščino pač nimate nobenih težav in s prelamljanjem obljub tudi ne. Zame je dana beseda sveta. In zato se ne bom nikoli poročila, ker ne bom nikoli nikomur obljubljala, da bom ostala v zvezi do smrti ne glede na vse okoliščine.

Janis, saj na civilni poroki se tega nikakor ne obljublja. Obljubi se precej manj:)

“kok ste eni brihtni” in “resnica je drugačne” – ženski, upam, da se hecate in to kar pišete ne mislite resno.
pa ne morem verjeti, da lahko kdo tako razmišlja.
Osebno živim v izvenzakonski skupnosti in v tem ne vidim čisto nič problematičnega in spornega.
Najina družinica (imava prekrasno hčerko) normalno funkcionira in smo srečni, ne glede na to, da midva nimava štemplja-ne matičarjevega ne cerkvenega.
nikoli nisem poniževala ljudi, ki se odločijo za poroko, Vsak ima pravico sam odločati o svojem življenju. Osebno tudi nikoli nisem razmišljala o tem, da bi se poročila.
Glede odnosov-lahko so slabi v obeh primerih-poročni list ni garancija.

lepo se imejte, kjerokoli ste in kakršenkoli status imate.

Ja, vem, civilna poroka je čista maškarada. Ampak malo je parov, ki so samo civilno poročeni in pri takih mi je naduvanost še bolj smešna. Večina parov je civilno in versko in večina nima nobenih moralnih pomislekov obljubljati zvestobe do groba, česar ne mislijo izpolnit.

enako pri nas, 19 let koruze

Evo, še ena srečna koruznica. :)))
Glede na to, da delam na področju, kjer spišem kar nekaj razvez na leto, da o delitvah premoženja, preživninah in podobnih “družinskih” zadevah sploh ne govorim, me tiste, ki tako opevate poroko, s svojimi argumenti sploh ne prepričate. :))) Da ne govorim o tem, kako znate ženske bit pasje potem ko se je treba enkrat ločit, tule pa lapate o tem, kako vam je poroka sveta. Japajade …. BI vam še verjela, če se ne bi s tem ukvarjala.

Bo držalo.

moja mama je bila tudi v izvenzakonski skupnosti več kot 10 let in je imela po smrti partnerja pravico do dedovanja tako kot zakonski partner.