Moj mož čaka na operacijo zaklopk. Pred meseci je bil v KC na preiskavah, sedaj je naredil tudi pregled zobovja in grla. Vse je bp. Star je 50 let. V sobotnem časopisu Dela, na zadnji strani, je članek o vrhunskem dosežku ljubljanskih kirurgov, saj so menjavali zaklopke pri polni zavesti.

Moža pa je začel skrbeti zadnji odstavek tega članka. O možnih posledicah operacije zaklopk, saj o tem do sedaj ni vedel nič. Procent minimalnih posledic je vsaj za nas, laike, zelo velik. Kar 80 %. Pozabljivost, drugačno vedenje. Koliko od teh 80 % je še sposobnih za službo? Drugi podatek, da pa 25 % operirancev ima trajnejše posledice, je tudi zelo velik. Prosim, lahko navedete kakšne so te trajnejše posledice. Misel, da se lahko kot človek spremeniš, da si drugačen, pozabljiv, da bi moral pri 50 letih v penzijo, mu je nesprejemljiva. In pa še bolj obrobno vprašanje, zakaj pride do teh posledic.

Vsekakor pa čestitke našim kirurgom.

Hvala za odgovor.

lp

Precej pozorno berem članke v dnevnikih in revijah. S tem se trudim, da kolikor toliko ostanem na tekočem o novih zdravilih in novih metodah zdravljenja. Sem naročen na Delo, vendar mi je “ušel” članek v katerem so podatki o številu večjih in manjših posledicah operacij na srcu.

Menda si vsi zdravniki prizadevamo zdraviti svoje bolnike na najbolj učinkovit in sodoben način. Če so vašemu soprogu svetovali operacijo srčne (srčnih) zaklopke, so zanesljivo ugotovili, da bi bilo zdravljenje z zdravili vedno manj uspešno. Med ostalim je namen operativnega zdravljenja, da bi se bolniku popravila delazmožnost.

Doba, ko so srčne operacije predstavljale velik rizik ali bodo uspele oziroma ali bodo po njih nastali večji ali manjši stranski učinki, je zanesljivo mimo. V manjših odstotkih pa so še vedno možni, tudi pri najbolj brezhibnem operativnem posegu.

Res mi je žal, da nisem prebral članka v Delu. Tam je naveden tako visok odstotek manjših ali hujših stranskih učinkov, da me zelo preseneča. Ali niste do sedaj imeli priložnosti, da bi prišli v stik z ljudmi, ki so jim zamenjali 2 ali celo 3 zaklopke pa se počutijo zelo dobro in so še “aktivni”? Res je, da ima sleherna operacija nekaj nezaželenih posledic, na srečo pa so mnoge blage in kratkotrajne. Nekaj k temu prispeva neudobno ležanje na operacijski mizi, nekaj zmanjšana prekrvitev možganov v času operacije, itd.

Lep pozdrav!

prim. Boris Cibic, dr. med.

Prav imate, v življenju se stalno odločamo med eno in drugo stvarjo, vedno poskušamo izbrati najboljšo. Tako, po zagotovilih zdravnikov, je operacija za moža neizogibna. Vendar, če se človek zaveda, če je osveščen, kakšni zapleti, posledice lahko nastanejo, se mu to usidra nekje v podzavesti, je nekako pripravljen nanje. Bližnji ga tudi drugače obravnavajo, sprejemajo, sprejemajo kot tako je in pika. Zato sem tudi poskušala od vas izvedeti, kakšne so te posledice, posebno možne trajnejše posledice. Bolj kot smo seznanjeni z zdravljenjem, možnimi posledicami operacij, nimamo argumetnov, da bi obdolževali vas kot zdravnike, če pride do zapletov.
Vseeno pa hvala za odgovor.

Članek sem pa kar prepisala, mogoče še komu drugemu v vednost.

Vrhunski dosežek ljubljanskih kirurgov in anesteziologov.
Menjava zaklopke pri zavesti.
Ustavili srce in se pogovarjali s pacientom – Bolnik z zamenjano aortno zaklopko po dveh dneh iz bolnišnice – Prvi primer tovrstne operacije na svetu.

Še en veliki uspeh ljubljanskih kururgov in anesteziologov. Zanj sta zaslužna predvsem dr. Tomislav Klokočovnik, kardiokirug z oddelka za kirurgijo srca in ožilja, in dr. Jiri Hollan z nštituta za anesteziologijo in intenzivno terapijo Kliničnega centra iz Ljubljane. Kardiokirurg je z metodo minimalnega reza (le šest centimetrov namesto klasičnih 35 centimetrov) zamenjal aortne zaklopke, anesteziolog pa je namesto splošne anestezije uporabil t.i. epiduralni blok med drugim in tretjim torakalnim vretencem.

Med operacijo je bilo srce 64-letnega pacienta ustavljeno, pacient pa je bil kljub temu pri zavesti in se je med dveurno operacijo lahko vse čas pogovarjal z zdravniki in ga ni nič bolelo. Operacijo so v sredo končali brez zapletov in bolnik je včeraj lahko odšel v domačo nego (po dveh dneh, namesto po običajnih sedmin).

Kakor nam je včeraj lahko povedal dr. Tomislav Klokočovnik, je bil to prvi primer tovrstne operacije na svetu. Minimalni rez so pri operacijah srca opravili že večkrat (nedavno so izpeljali celo endoskopsko zamenjavo aortne zaklopke), tudi anestezijo epiduralnega bloka so že uporabili, vendar ne pri zamenjavi aortne zaklopke, ko je treba ustaviti srce in uporabiti napravo za zunajtelesni krvni obtok.

“Na naši kliniki smo opravili že čez sto operacij z minimalnim pristopom v prsni koš, toda zdaj smo prav zaradi minimalnega posega lahko poskusili poseg brez splošne anestezije. Kolikor smo lahko preverili na spletnih straneh, je šlo za prvo zamenjavo aortne zaklopke z minimalnim rezom in epiduralno anestezijo. Z bolnikom smo se med operaicjo ves čas pogovarjali, odgovarjal je na naša vprašanja, komuniciral je normalno in opisoval svoje občutke. Spraševal nas je , koliko časa bo operacija še trajala, mi pa smo ga sproti obveščali, v kakšni fazi operativnega postopka smo. Za takšno obliko operacije smo se odločili zato, ker smo pričakovali, da bo manj zapletov, in upali na hitrejše okrevanje”, je povedal dr. Klokočovnik.

Anesteziolog dr. JIri Hollan je povedal, da pacientu tudi po operaciji pustijo za nekaj dni pri hrbtenici cevčico, po kateri dodajajo anestetična zdravila. Tako preprečujejo bolečeine in bolnik lahko hitreje okreva.

“Pomembno je, da je bolnik pri zavesti. Tudi zato, ker imamo tako boljši nadzor nad tem, kaj se dogaja z njegovimi možgani. Pri 80 odstotkih operirancev na srcu opažamo sicer minimalne posledice na možganih (ljudje so bolj pozabljivi ali se drugače vedejo, kar najbolj opažajo svojci), skoraj četrtina pa ima trajnejše posledice. Če je operiranec pri zavesti, lahko sproti opazujemo, kaj se dogaja z njegovo zavestjo, in če zaznamo, da je kaj narobe, lahko posežemo in poskušamo pomagati”

Boris Šuligoj

Spoštovana gospa,

iskrena hvala za vaš trud. Minimalne kratkotrajne posledice na možganih v 80 % operacij na srcu so morda specifične in neizogibne. Morda pa nastanejo pri vsaki daljši anesteziji. Bolj zaskrbljujoč je podatek, da ima skoraj 25 % operiranih na srcu trajnejše posledice. Prepričan pa sem, da si kirurgi in anesteziologi najbolj prizadevajo, da bi bolniki preživeli operacije s čim manj posledic in da jih zato opravijo brez splošne anastezije, kadar je to možno.

Lep pozdrav!

prim. Boris Cibic, dr. med.