Opazam, da ste na forumu predvsem mamice, ki imate otrocke z alergijami, ki se kazejo v obliki izpuscajev. Pa vas sprasujem: zakaj jih mazete s kremami?

Sama sem imela veckrat alergije in iz lastnih izkusenj vam povem, da je za kozo najbolje, ce je sveze umita in z nicemer namazana. Blagodejno pa denejo mrzli obkladki (tapkanje z vatko izpod mrzle vode, obkladki iz zamrzovalnia,…). Tudi kopanje v pretopli vodi poveca srbenje, topla voda tudi izsusi kozo, ki je potem se bolj vzdrazena. Da ne govorim o milu. Tekoce milo je pravi strup, pa naj bo se tako blago in na osnovi olj. Edino oljcno olje je tako, da pikcasto in flekasto kozo kar nekako sprejme.

In tudi prepogosto kopanje in uporaba mil za kozo ni dobro. Saj se otrocki ne potijo; dovolj bo voda in koza, ki ni namazana s kremami bo takoj ociscena. (Ce pa se potijo, potem so absolutno prevec napravljeni.)

In se nekaj bi rada pripomnila: zdi se mi, da tako majceni, ki so se dojeni, nikakor ne spadajo v alergoloske ambulante, da jih naspikajo in probavajo na kaj vse bi bili lahko alergicni. Bolj kot hodite okrog alergologov bolj ste pod naptostjo in stresom, kar blazno vpliva na vase malcke!!!!! In stres je se kako povezan z alergijo. To se tako prenasa na otrocke (pa naj bodo se dojeni ali pa ze na zlico), da si ne morete misliti. Tudi ves ostali strah (moz, ki se je spremenil, negotova sluzba, premalo denarja, gradnja hise,…) ima mocan vpliv na alergije. Vi sami pa na koncu ugotovite, da vam v ambulanti ne morejo pomagati.

Najbrz se kdo ne strinja z menoj, ampak upam, da sem komu pomaga.

mamica luna

Luna,

če bi šlo samo za izpuščaje, se glede nege strinjam s tabo – čim manj packarij na kožo. Pri atopičnem dermatitisu pa gre še za to, da je koža izredno suha, da hitro izgublja vlago, se lušči, in že samo zaradi tega srbi. Potem se otrok še bolj praska (tudi kadar ni izpuščajev), se razpraska do krvi, potem pa se tam naselijo bakterije… Naša 15-mesečnica ima samo ob dosledni negi (po celem telesu dvakrat na dan) kolikor toliko v redu kožo, zdaj, ko se tudi alergije umirjajo, vsaj že malo podobno pravi dojenčkasti koži.

Glede kopanja se čisto strinjam s tabo – še nobeden ni konca vzel, če je bil skopan samo enkrat na teden ali na deset dni…

Testiranja – hja, mogoče bi menila drugače, če bi imela petmesečnega otroka s tako hudim atopičnim dermatitisom, kot ga je imela naša. Ravno zato, ker me je stvar spravljala ob živce, sem si želela izvedeti, kaj je narobe. Bala sem se, da bo mala zelo hud alergik, na srečo se je izkazalo, da ni tako. Zase lahko rečem, da nisem bila toliko pod stresom zaradi zdravnikov, ampak zaradi njene katastrofalne kože.

Sicer pa se glede tega, kar praviš o stresu, zelo strinjam, in opažam povezavo tudi pri nas. Kadar se jaz počutim v redu, je hčerkina koža ponavadi boljša in tudi bolje spi, ko sem zaradi česar koli nerazpoložena in sitna, je več možnosti, da se bo praskala in da bodo ponoči žurke. Vendar pa smo vsi samo ljudje in ne roboti, zato ne morem pričakovati, da se bomo lahko tako kontrolirali, da bi bili ves čas 100% dobre volje.

Moja hčerka ima čisto suho kožo po ličkih (čeprav jo umivam samo z oljem) – pozimi, ko je bil mraz in veter, pa je bilo obrazek itak treba z nečim zaščititi. Zdaj je pa že močno sonce in je treba zaščitni faktor nanesti.
teja

Aja, pa še glede alergoloških testiranj – moja takrat 3,5mesečnica ni prav nič jokala, pravzaprav ji je bila cela stvar zelo zanimiva.

Kot je že Jacqueline napisala – načeloma se strinjam, če je sicer z dojenčkovo kožo vse bolj ali manj ok, če pa se pojavijo problemi, potem pač ne moreš čakati, da bodo sami od sebe izginili.

Glede kopanja se pa čisto strinjam.
teja

Draga Luna in ostale!

Skoraj v celoti se strinjam z Luno , le nekaj bi dodala. Po vseh možnih kremah mažem hčerko le še z olivnim oljem po telesu in po obrazu(ko je hudo) hladilno mazilo z olivnim oljem. Glede testiranj pa tole,če ti seveda ugotovijo alergen, otroka z njim pač ne boš hranil če je mogoče. Sama sem se počutila zelo krivo, da otroku dajem hrano, ki mu škodi. Ponavadi pa to ni vse, žal je stres kriv za veliko težav tudi pri majhnih otrocih. LP

Draga Luna,
hvala za tvoja razmišljanja.

Res SRČNO ti želim, da nikoli ne bi dala čez kalvarije, ki smo jo preživljali mi od rojstva moje hčerke dalje. Deklica je bila polno dojena.

Takoj po rojstvu je dobila koprivnico, izpuščaji AD so se pri enem mesecu njene starosti razvili v odprte, krvave rane, iz katerih se je cedilo. Deklico je strašno srbelo. Otrok je strahovito trpel!

Pri starosti dveh mesecev je bila prvič hospitalizirana na Dermatološki kliniki. Stanje njene kože je bilo izredno slabo, njeno celo telo je bilo v samih odprtih ranah, ki so predstavljale tudi možnost okužbe.

Skupaj z zdravniki smo ugotavljali možne vzroke, del teh metod je bilo tudi alergijsko testiranje. Pri njeni starosti DVEH mesecev so potrdili alergije na cvetni prah, peloda trav in dreves (čeprav je bil šele januar in tem alergenom sploh v svojem življenju še ni bila izpostavljena!!!), mleko, jajca, ter klasične standardne alergene… Kot doječa mati sem šla na dieto,

Sledila je hospitalizacija in terapija na kliniki z mazili in obkladki na kliniki, da so kožo spravili v red.

Meni, kot doječi mamici, je bilo v veliko oljašnaje, da smo ugotovili VZROKE težav. Tako sem se začela izogibati alergenom v okolici in v prehrani, stanje se je malo izboljšalo, žal je nato sledilo spet poslabšanje.

Z meseci, ki so sledili, smo ugotavljali, kaj njeni koži ustreza in kaj ne. Ugotovili smo, da ima težave z mazili, ki so narejena na lanolinski podlagi. Ugotovili smo (tudi mi), da je koža v boljšem stanju, manj kot jo kopamo, prvi dve leti nismo uporabljali mil, šamponov, … Na Linolafet kremo je reagirala z burno rekacijo, kakor da bi imela ožgano kožo.

Ugotovili smo, da ji na koži najbolj pašejo obkladki, narejeni iz gaze in namočeni s fiziološko raztopino. Si predstavljaš, kako dati dojenčku dati obkladek na lički za dve uri? Iz mrežice za čez povoje smo izrezali tri luknje za oči, nos in usta, le tako je mrežica je držala obkladke gor. Ljudje, ki so na sprehodu kukali v voziček so mislili, da sem totalno prif***.

Z mazili s kortikosteroidi smo jo mazali kar najmanj in res le po potrebi. Ko je grozilo, da bo izpuščaj prešel v odprto rano, je bilo žal mazanje s temi kremami potrebno.

Kot doječa mamica sem se alergenom izogibala, žal se je njeno stanje z naslednjimi meseci izrazito slabšalo.

Pri dekličinih šestih mesecih sva bili ponovno hospitalizirani na Dermatološki kliniki, njeno telo je bilo eno sama rana. Deklica je bila polno dojena. Ponovno je sledilo ugotavljanje alergenov in smo ugotovili: pšenica, vsa žita, vsa mesa, lateks, večina sadja in zelenjave, zopet hudo cvetni prah in pelodi,… Zopet je sledila klinična terapija.

Po umaknitvi pšenice iz moje prehrane je bilo stanje 90% boljše! Kakšno olajšanje! Koža je bila še vedno v sabem stanju, a neprimerno boljše kot prejšnje mesece.

Sledili so vzponi in padci, z vrhom nekje okrog njenega 14. meseca, ko je šele začela uživati gosto hrano. Takrat je bila alergična na PRAV VSE, na kar so jo testirali. Koža je bila takrat v redu, saj smo z dieto in izogibanjem alergenom lepo vzdrževali stanje. Vendar so se v tem času pojavili novi znaki alergičnih reakcij: močno otekanje po celem telesu in sluznicah, solzenje, hudo bruhanje, temu je sledila zaspanost in močan padec pritiska. Takšne reakcije je imela na polizano žličko skute, stik z lateksom in požirek ACE soka (neprevidnost).

Morda vidiš sedaj še drugačno sliko, zakaj je alergološko testiranje tudi pomembno? Da je mazanje tudi potrebno.

Strinjam se s teboj, da napetost in stres dojenčkom ne koristijo. Toda po vsem, kar smo dali v naši družini čez zaradi zdravja našega otroka, je bilo VEDENJE ZAKAJ ima moj otrok težave in KAKO JIH REŠEVATi zelo pomembno za zmanjševanje stresa in vežjo voljo za spoprijemanje s težavami tudi v prihodnje.

Iz svoje lastne izkušnje vem, da pri alergijah in pri atopičnih dermatitish POSPOLOŠEVANJE ni možno. Vsak otrok je INDIVIDUALEN, kot je individualna vsaka alergija. In vsak tak otrok potrebuje individualno obravnavo ter terapijo, ki njemu in njegovemu zdravstvenemu stanju najbolj ustreza.

Res je, da nam v alergoloških ambulantah ne morejo dosti pomagati, tudi v moji družini smo ubrali svoje poti. Naša deklica sploh ne dobiva antihistaminikov, ki jih v alerg. ambulantah predpisujejo vsevprek, alergijo zdravimo tudi homeopatsko. A pomebno je biti INFORMIRAN.

Moja deklica ima danes 6 let, še vedno je na strogi dieti brez mleka, jajc, vseh žitaric ter vseh lešnikov in orehov. Zaradi navzkrižnih alergij se sezonsko izogibamo določenim živilom in se izogibamo nekaterim alergenom iz okolice.

Njena koža je zdaj čista in ne potrebuje mazil, ne dobiva antihistaminikov, vse vzdržujemo z dieto in izogibanjem alergenom iz okolja. Imela je nekaj hujših, anafilaktičnih reakcij v teh letih, a zdaj že sama dobro ve, kaj ji škodi in kaj ne.

V zadnjem letu smo počasi lahko v njen jedilnik lahko uvedli krompir, večino zelenjave (sezonsko pogojeno), riž in sojine izdelke.

Kaj pa mož in družina, sorojenci? Vse se da, če se znamo pogovarjat. Če znamo izrazit svoje strahove, pričakovanja, če znamo biti drug drugemu v oporo in pomoč.

Mi smo to dali čez.

Draga Zlatolaska!
Tvoja zgodba me je globoko pretresla. Ti in matere s podobnimi kalvarijami bi morale biti Slovenke leta. Globoko te občudujem. Želim vam vsem v družini veliko moči in zdravja!

Tudi jaz sem se “zgrozila” ob tem kaj je pretrpela in ona in otrok. Jaz si na njenem mestu več nikoli ne bi upala zanosit, kaj šele donosit (sem mega paničar). Sem pa hotela vprašat, če že niste poskusili z BICOM terapijo?

Zlatolaska, res bi ti in podobne mame morale biti Slovenke leta. Tudi moja deklica ima kar nekaj prehrambenih omejitev in je tako, kot si rekla: s pogovorom in veliko potrpljenja je vse mogoče. Srečno naprej!!

Tinka, Koko, Alja,
nikar tako, lepo vas prosim!. Nisem nobena super-mama. Tudi sama sem se srečevala s strahovi in bojaznimi, a zelo pomembno je bilo to, da sem vedno imela podporo pri partnerju in v moji družini. Nikoli nisem razmišljala, da bi bili zaradi bolezni mojega otroka kakorkoli omejeni ali prikrajšani. Vedno gledam na mojo izkušnjo s pozitivne strani, saj mi je tudi ogromno dala, iz nje sem se ogromno naučila.

p.s. Zdaj pričakujemo četrtega škratka 🙂

oj, ti si pa pogumna! veliko sreče in predvsem POLNOOO ZDRAVJA!

Popolnoma se strinjam z zlatolasko. Starši, ki ne dajejo to skozi ne bodo nikoli razumeli. Naša 3 letna hčerka je tudi že bila na Dermatološki kliniki hospitalizirana, koža je bila prav tako čisto koprivasta in ranjena od ranic. Potem pa nekdo reče, da zato, ker smo živčni. Ne vem kako lahko nekdo sploh razumem starše, ki po več tednov ne spijo več kot 1 uro na noč ali pa še to ne, da otroka mirijo, da se ne spraska do krvi. Sami to dajemo skoz in včasih je res hudo, tudi odnos z partnerko je na preizkušnji, v službi pa moraš normalno funkcionirati. Vsi pogovori se vrtijo samo še o tem, kaj lahko je in zakaj je spet koža slabša, kaj smo zopet narobe naredili…

Vsem z podobnimi težavami želim predvsem čimmanj praskanja in mirne noči, resnično…