Pozdravljeni,

Ne vem, kaj naj si mislim in kaj naj naredim. Zakon z možem je bil odličen, imela sva urejeno spolno življenje, en drugega sva cenila, oba skrbiva za dom in za otroka (4). Živimo izven mesta. Mož je krasen človek, spoštljiv, olikan, prijazen, ljubeč in zna pokazati svojo ljubezen, nič mu ni težko, pomaga pomoči potrebnim, skratka vedno sem bila mnenja, da sva zadela terno en z drugim, saj se res lepo dopolnjujeva. Oba izgledava dobro, skrbiva zase, večkrat kam odpotujemo, hodimo na izlete, se skupaj zabavamo. Midva si večkrat vzameva čas za naju, greva na večerjo, v kino ali kar tako kakšen vikend v hribe, na morje, samo da sva skupaj in uživava en z drugim, ni pa nama težko niti, če sva sama in počneva kaj vsak zase. Mož je bil vedno nekako v središču (ženske) pozornosti, a nikoli ni dajal vtisa, da mu to ugaja, prav tako tega ni nikoli izkoriščal. Vedno sem mu lahko zaupala.

Nekaj kilometrov iz naselja, kjer živimo, v industrijski coni, ima mož manjše podjetje z nekaj zaposlenimi, gre mu dobro, je uspešen in tudi korekten delodajalec. Jaz delam drugje, oba sva se namreč strinjala, da je tako bolje za najin odnos. Pred kratkim je zaposlil absolventko pred magisterijem (26). Punca je zelo luštna, postavna in delovna. Ni me skrbelo. V začetku decembra je neko soboto zjutraj odšel od doma v pisarno, saj ga je priganjal rok za oddajo ponudbe za večji posel. Malo po tem me je njegova babica klicala, da je pripravila jabolčni zavitek in da ga lahko pridemo iskati. S hčerko sem nato šla do nje, nekaj časa sva bili tam, potem pa je mala želela ostati še pri prababici. Jaz sem se odločila, da bom ta čas možu odpeljala zavitek v službo. Na telefon se ni javil, vendar imam ključe in kartico za odklepanje tudi jaz, prihajala sem lahko kadarkoli, večkrat sem dostavila kosila ipd. Niti slutila nisem, kaj bom tam našla. Pisarne so obdane s steklom, s steklenimi vrati. Ko sem prišla, sem na hodniku obstala, saj sem v odprtih steklenih vratih videla v odsevu dogajanje v njegovi pisarni – mož je seksal s študentko, na mizi. Sesul se mi je svet, obrnilo mi je želodec. Sploh nisem vedela, da je tudi ona v službi. Ne vem, koliko časa sem stala tam in buljila v prizor v steklu. Nekako sem se dovolj zbrala, da sem odložila zavitek na tla in stekla ven. Vse je bilo megleno, spraševala sem se, kako nista slišala vhodnih vrat, ko sem prišla. Ko sem odpeljala, sem butnila avto v količek, to sta slišala. Poklicala sem njegovo babico in mamo in ju prosila, če lahko hčerka ostane tisti dan in morda še čez noč pri njima. Nisem mogla domov, vozila sem se okoli, sprehajala po neobljudenih poteh, jokala, kričala… Imela sem vsaj 30 njegovih neodgovorjenih klicev. Domov sem prišla zvečer, bil je doma, sedel je na kavču z obupanim izrazom na obrazu in objokan. Opravičil se je. Rekel, da je grozen človek. Povedal, da se je zgodilo samo tokrat. Da ga je že dolgo zapeljevala in se včasih kar preveč trudila. In da ne zna razložiti, kaj se je zgodilo. Da se kar je in da sploh ne ve, zakaj si je to v tistem trenutku zaželel, ampak da si je, da je sam sebi ogaben, ker me je prizadel. Tudi, da je kar prišla, čeprav nikoli ne hodi ob sobotah, verjetno je videla na računalniku, da je aktiven. In potem, da itak ni ona kriva, da je sam za***, da še sam ne ve, kaj mu je bilo. Potem sem ga prosila, če lahko spakira nekaj oblačil in gre nekam, kamorkoli, prijatelju, v hotel, ni pomembno, samo da ga trenutno ne morem niti pogledati. In je to naredil, za nekaj dni.

Od takrat sva se veliko pogovarjala, jokala, prepirala. Dekle je odpustil. Meni pa ni jasno. Ne razumem. Imela sva vse, res vse. Ničesar mi ne očita, tudi jaz (razen tega) njemu ne morem ničesar očitati, lepo nama je bilo, najin odnos, najino/naše življenje, bili smo srečni. Tudi najin seks je bil odličen, vsak 3krat na teden, to sva še vedno počela s strastjo in obojestransko željo. Mož se ne brani in ne vali krivde na študentko ali name, prevzema odgovornost. To mi sicer veliko pomeni, vendar, ali je dovolj? Ne morem izbrisati iz glave tega prizora iz pisarne, preganja me ponoči v sanjah, podnevi. Veliko jočem, hudo mi je za hčerko, pred katero se pretvarjava, da je vse ok, kar je res težko. Mož želi, da greva nekam v tujino za nekaj dni in se posvetiva en drugemu. Vidim, da mu je hudo, res vidim. Vendar se dnevno borim sama s sabo, svojimi občutki, sprašujem se, kje sem/sva ga polomila, razmišljam za nazaj in še vedno ne razumem. V 7 letih me nikoli ni zamikal drug. Pa jih je bilo kar nekaj, ki so bolj ali manj odkrito izrazili to željo. Ljubim ga, bolj kot sem kdaj kogarkoli, bil je moj varen pristan, srečna sem bila, ker je bil (vsaj videti) srečen, bilo je brezpogojno, vsaj z moje strani. Zdaj pa ne vem. Verjamem mu vse, vem, da se bo potrudil, samo kaj bo čez nekaj let? Ženske ga obletavajo vsepovsod, kaj bo, če spet pride do trenutka, ko “ne bo vedel, kaj se mu je zgodilo in zakaj je to naredil”. Prvič v življenju sem ljubosumna, prvič sem nesigurna, nesamozavestna, nezaupljiva, vse to je novo zame. Nisem razmišljala o ločitvi…do danes, ko sem pomislila, kaj če ne morem preko tega. Zato to pišem. Ker me zanima, ali je upanje? Se da? Kako? Čisto sem izgubljena…pridejo dnevi, ko sem odločena, da mu dam možnost in potem spet dnevi, ko nisem prepričana in bi najraje ga nikoli več videla. Od takrat nisem vstopila v prostore podjetja, ne zmorem. Avta še nisem dala popraviti, tudi tega ne zmorem, prav tako ne dovolim možu, da to naredi, ne vem zakaj se te udrtine tako oklepam. Včasih se kar malo vozim okoli ali se sprehajam, hčerka pa zadnji mesec veliko časa preživi pri moji sestri, ki ima otroke, da jo vsaj malo zaščitim pred mojo žalostjo, zamišljenostjo in odmaknjenostjo. Kako si lahko pomagava?

Umakni se za nekaj časa. Kak vikend, sama nekje. Razmisli. Zaradi 1 dogodka, če sta se prej razumela, ne vrzi stran življenja. Moški to drugače gledajo. Tudi nekatere ženske. Pogovorita se in postavita meje. In ne dajajta praznih obljub. Ker boli se bolj, ko so te prelomljene. Pred prevaro nobena ni zaščitena. Ker moški ločijo “glavo” in srce.

Vzami si čas torej, predihaj in stopi korak naprej. Sčasoma bo bolečina prenehala.

Drži se <3

kolikor poznam privatnike, jih kar večina misli, da jim pripada vsak seks, ki mimo pride. Saj ti je jasno, da sta se zmenila, da se dobita za sobotni seks. Če ne bi bilo štrudlja, kaj misliš, da bi prišel skesan domov ali do ušes nasmejan? Ti čutiš, da njegovo “kesanje” ni iskreno (ona ga je zapeljevala in se kar pojavila v službi haha).Je pa čisto na vaju, kaj bosta res naredila. Mislim, da brez dobre partnerske terapije sama ne bosta mogla čez to. Ker mislim, da ima on o srečnem družinskem življenju malo drugačne predstave kot jih imaš ti.

Se bojim,da ne bo šlo več,moja zgodba podobna ,vendar nezvestoba iz ženine strani.

Borima se že dve leti😥

Huh ko sem to brala sem si kar zamislila, sama pri sebi. Sicer se mi kaj takšnega ni zgodilo, ampak si predstavljam res globoko bolečino ko tako doživiš kot to ti.

Jaz sem vedno rekla , moški ki enkrat vara vedno vara. Ampak ja tu je velika dilema zdaj. Če je res to bilo samo enkrat pa kaj se mu je pletlo po glavi. Ah ti moški samo na ta seks mislijo… ampak ne vem resno kaj narediti, je pa problem ker imata še otroka. To je zelo težka odločitev ne glede kaj se boš odločila.

Ampak je pa res grozno, moški ima vse čisto vse pa pol gre varat. Pa ne moreš verjeti, kam gre ta svet.

In take situacije kot to komu naj dandanes več zaupas.

Na tvojem mestu bi verjetno ja res dala sama sebi nekaj časa da premislim, pa pol nwn… ampak ja tu bodo potem vedno dvomi kaj če bo spet kdaj…. ne moreš pa ga zasledovati in mu biti za petami ves čas. Ah moški so res prasci. Bolje včasih sam biti, te ne more nihče prizadet.

Trenutno se borim s podobnim prizorom v glavi, ki ne izgine ze 8 mesecev in tudi z vprasanjem: “Kaj ce se to cez nekaj casa ponovi?”…sem ga zalotila s sodelavko in prisla se pravi cas, preden sta seksala. Bilo mu je zelo zal (vsaj tako je zgledalo), dala sem mu se eno priloznost misleca, da tega ne bo vec ponovil…pa je. Na zakljucnem pikniku je nekaj spil in izkoristila sta priloznost, da dokoncata zamujeno. Tisto, kar sem jaz pred nekaj meseci prekinila. To sem izvedela sama, on mi verjetno ne bi nikoli poveda ceprav trdi drugace.

In kje sem danes? Se vedno z njim. Zakaj? Ker sva pred tem zivela popolno partnersko zivljenje in se vedno upam, da bo kdaj tako. Stara sem 25 let, skupaj sva 5 let, brez otrok…dala sem casu cas. Se pa vsak dan bojim, da se bo zgodba ponovila…

Poskusi iti cez to. Pravijo, da gre. Jaz to se poskusam skupaj s psihoterapevtko, ki mi zelo pomaga…je pa zelo tezko. Samozavesti se vedno nimam niti kancek, postala sem grozno ljubosumna in nezaupljiva. Kar pa je najhuje…ko se imava lepo imam slabo vest. Vedno mi ob lepih trenutkih z njim (tudi med seksom) pride v glavo tisti grozen prizor in vse bi dala, da ga pozabim…

Kot bi pisal o svoji bivši, operni pevki Klementini. Sem jo dva meseca po začetku zveze dobil na laži, ugotovil, da se drugim še naprej predstavlja kot samska. Ko se enkrat to zgodi, ni več poti nazaj. Zaupanje je temelj odnosa in ona je poteptala temelj. Me je tudi žrlo vprašanje, kaj ona počne medtem, ko sem jaz v službi. Se v garderobi opere dol daje s sodelavcem? Na koncu se je še poročila s 16 let starejšim sodelavcem.

Pa daj, no!!!!! Zaradi enega seksa, boš obupala!!?!  Se odpovedala dobremu možu!!???  Ne vem, kateri mož ne bi nasedel, če bi ga pač ena druga očitno osvajala in bi bila priložnost…. To ni ljubezen. On  ljubi tebe.  Razmisli malo. Navaden seks…. Brezveze. Ti pa se utapljaš v žalosti…. To je življenje, potreba, nagon…. In ti bi se zaradi tega enega seksa razšla z možem!???

Daj no, 25 si stara, 5 let skupaj, kaj ti je ženska? A je edini? Ceni se malo….to lahko napiše ženska po 25 letih zakona, ne pa 25 letna, ki mora vsakih 5 let menjat moškega….

Zato nas pa več ne cenijo, ker jim to dopuščamo. Če bi bilo res oh in sploh v vajini vezi, on nebi varala-odločne NE bi bil dovolj…

strezni se

Imam popolen zakon, 2otročka in nič takega se ni zgodilo.

Ob tem tvojem zapisu, pa sem prav tako dobila preblisk, kaj če se kaj takega zgodi tudi meni?

Vem, da bodo kritike na mojo izjavo ampak tako mnenje imam: ….ker ga poznam in vem, da me ima rad, bi si želela, če slučajno pride to tega, da nikoli ne izvem.

Sama sem imela podobno izkušnjo in potem so sledila vprašanja in misli, kot jih imaš zdaj ti. Veliko pogovora, ki ga želimo predvsem ženske, moški se zelo neradi pogovarjajo o problemu, ki ga sami zakuhajo… Moja odločitev je bila, da sva, predvsem zaradi prelepe preteklosti, ostala skupaj. Veliko let je že od takrat, kljub relativno harmonični zvezi, še ni minil dan, da me te slike, misli…, ne bi “obiskale”. Najin odnos ni bil nikoli več pravi…

Verjetno ni bilo samo enkrat. Ce bi vse priznal, celotno afero, se lahko pogovarjata naprej, ampak nujno po pomoč, ker če ne ve, zakaj je naredil, potem tega ne more predelat, odstranit, ozavestit in se drugič izognit. Ni nujno, da te zaradi tega nima rad, ne vidi tako lepe, ne spoštuje, ponavadi je varanje tako osvobujajoče ne zaradi tega, da nam trenutni partner ni všec, ampak ker sami sebi nismo vsec, in lahko za trenutek pobegnemo od vloge, v katero smo ujeti (mož, oče, ugleden moški) in postanemo…kul. Sproščeni. Divji. Strastni. Drugačni od vsakdanjega- sebe. Ampak na dolgi rok to ne deluje, to ni realna intima in povezanost, vsaj ne na tak način.

Po drugi strani pa imaš vso pravico za žalovanje, saj je zaupanje izgubljeno, imela sta dogovor, za katerega je vedel, da ce ga prekrši, da se tebi poruši svet, in ga je. Prva stvar ki bi me srkbela je ta laž, samo enkrat je bilo. In ravno tisto enkrat si ga dobila? Težko verjamem, do seksa se ne pride kar tako, zacne se s flirtanjem, preizkusanjem, tipanjem za zanimanje, ali je obojestranska privlačnost ali ne, potrjevanjem. Že tu bi tvoj mož moral postaviti jasno mejo, torej ni bil le trenutek nepazljivosti, ampak je moral na to žensko odzivati ali ji vsaj dati kaksen znak ze prej. Tu bi jaz zahtevala 100% resnico, ne glede na to koliko boli, samo na cistem se potem lahko zgradi odnos, ne na nekih napol lazeh, da te nebi prizadel. Samo tako lahko zaupas, ko ni več tega skrivanja. Naredil, naredil, gremo naprej, samo ne skrivalnic.

Tudi to da gresta nekam v tujino za nekaj casa, je bolj zanj kot zate. Naredil je glupost, in za nagrado evo pocitnice. Ti pa potrebuješ umik, da lahko razmisliš, nekam na razvajanje, nekam v hribe, ali pa na solo trip nekam v neznano. Da se ponovno odkrijes, pavza, brez kakrsnih koli vezi do njega. Ali pa vsaj en vikend nekje, na samem, se nekam it zdret. Čas zase. In potem razmislit, brez pritiska, če in kako lahko greš dalje.

Srečno

Ko prebiram komentarje… Uh, bolijo. Sama sem se čutila prevarano večkrat že s tem, ko sem našla smse, ki so nakazovali na vse mogoče oblike flirtanja, visokonoseča…. Ne vem ali je skočil čez plot ali ne, a… Že misel, da je želel in iskal druge, jim pisal, če so doma, če lahko pride mimo (verjetno gledat TV, ha ha) več kot enkrat ter da sem bila vedno second best je bila nevzdržna…

Dokler se eno leto nisem postavljala na noge in pol tudi sama prevarala. Začutila sem, da bom le tako prekinila odnos, ko se bo moja lojalnost njemu končala in takrat je on želel da ne bi odšla, vendar nisem mogla več. Vedela sem, da razbita posoda nikoli več ne bo cela, kot ni bila zame, ne bo tudi zanj in odšla….

Mlada si in brez otrok. Sonček… 2x si že dala to skoz …. pri tvojih letih in brez otrok bi bilo dovolj samo 1x …..  lahko ti samo svetujem…. spakiraj in pojdi kar hitro se da… veliko sreče

ej pa tele žajfnce prov dobre skp klofate svaka čast

Daj mu še eno priložnost to si zasluži če je zate dobr.Pač taka je bila prilika vsi smo krvavi pod kožo.Pomisli kakšna štala bo če gresta narazen delitev premoženja  in tu je še otrok.

Če bi ne bilo zavitka… tudi ti nebi vedela, kaj se je dogajalo in bi bila še danes srečna. Čimprej dajta popravit avto, čim manj misli na to. Misli na vse, kar je bilo in je lepo. Moje mnenje je, da je vredno, čeprav ni lahko. Včasih se vprašam – je prevara res najhujše, kar se lahko zgodi? Mož je sicer ljubeč, spoštjliv… nekateri pa niso niti malo spoštljivi, niti ljubeči – a pravijo (s poudarkom na pravijo), da niso žene nikoli prevarali. In takšni zakoni trajajo. Dobro razmisli in se odloči. Mislim, da moraš dopustiti še eno možnost. Tudi ali pa predvsem zaradi vaju, ne zaradi otroka.