Živim v izvenzakonski skupnosti (moj partner je bil že poročen in ima 20 let staro hčerko). Imamva 3 let stro hčerko.In več je problem?Moj partner oziroma oče otroka nama nikoli ne priskoči na pomoč če sve v stiski.Meni ne,če sem v duševni ali kaki drugistiski,otroku pa ne ,če slučajno pade ali se ji kaj zgodi.otroka ne pobere ampak se kar oddalji.Če je otrok majčkeno poreden,takoj grozi,da bo šel in bo potem vse v najlepšem redu.potem otrok joka in ga kliče vendar se ne odziva.Nikoli ne pove, da se je samo hecal oziroma ne zna skrtaka potolažiti ne mene ne otroka.Kaj menite ve? Upam ,da ste razumele zakaj gre.
Skušam se o tem z njim pogovoriti,vendar se ne da. Visti sapi ima on milijon problemov in semoramo osredotočiti na njegove probleme. V tej skupnosti želi samo spolnost in spolnost to je pri njem na prvem mestu in mi to tudi venomer ponavlja.Moram omeniti,da je zelo veren človek, jaz pa ne.
lp

ZZZ!

Iz tvojega pisma je razbrati, da se počutiš izdano, zapuščeno in osamljeno. Čutiš, da ti partner ne stoji ob strani, prav tako pa se ne zmeni za vajinega oroka oziroma hčerkici še grozi, da bo odšel.
Tvoji problemi ga ne zanimajo, pričakuje pa vso pozornost takrat, ko je v težavah on, ali pa takrat, ko si želi seks.
Vzorec njegovega vedenja in tvojih reakcij se ne bo spremenil, razen če bosta začela delati na vajinem odnosu.
Iz pisma nisem razbrala kaj te najbolj moti oziroma kaj bi rada spremenila. Do takrat, ko boš ti dopuščala, da na tak način ravna s teboj, toliko časa se nič ne bo spremenilo.

Svetujem ti, da hčerki narediš oziroma omogočiš kar se da veliko lepih trenutkov s teboj, če jih že z očetom nima. Takrat pa, ko boš zmogla narediti še kakšen korak, se oglasi.
Preberi kakšno knjigo Sanje Rozman, kakšne pisma iz naše rubrike. Morda najdeš podobnost s svojo družino in kakšen nasvet zase. Preglej predvsem “Druzinica” in “Moj mož”. Pa srečno! Andreja

Najbolj me moti to, da nama ne zna nuditi pomoč, raje se umakne.Kakršen koli pogovor z njim se konča tako, da je on slab, da naju ni vreden.Bila sva tudi že pri socialni delavki in ker se je tudi tam delal in priznal da je za vse kriv on, me je socialna delavka nelepo ošvrknila. Moram napisati tudi da naskrivaj pije.To sem povedala tudi socialni delavki nakar me je leta vpršala, kaj vi nič ne pijete?
z otrokom se sicer dobro razume igra, vendar ko je potrebno otroku nuditi pomoč se umakne, zakaj? Sicer je tudi do hčerke preveč ljubezniv in če iz ozadja opazujem se obnaša do nje kot do ljubice. Pa nisem ljubosumna vendar tudi takšen odnos ni v redu.

Mislim, da ima tvoj partner veliko čustvenih težav. Napačno se odziva na dane situacije, vendar nisi navedla, kaj je med vama takega, da vaju drži skupaj? Je sicer v redu? Je samo sramežljiv, kadar bi moral pokazati čustva?

Če odnos temelji samo na spolnosti in nimaš od njega ničesar drugega, niti opore ne, kadar jo potrebuješ, premisli o nadaljevanju te zveze. Partner te nenehno izsiljuje – saj v kritičnih trenutkih takoj zagrozi, da bo odšel. Če je po njegovo, ostane. Premisli, kaj bi izgubila, če bi res odšel? Otrok ne bi bil več zbegan in čustveno razcepljen, ko vidi, da mu on ne pomaga.

Socialna delavka mu je očitno želela dvigniti samozavest, ga potolažiti, pomiriti, saj izjavlja, da vaju ni vreden. Verjetno tudi sam čuti, da nekaj ni prav, toda očitno je, da ne kaže nobene želje po spreminjanju – naj obvelja njegova, pa bo ostal. Zaradi tega občutka manjvrednosti se potrjuje na način, ki ni sprejemljiv. Preizkuša svojo moč, ker ne verjame vase.

Če se do hčerke obnaša kot do ljubice, sicer pa ji ne priskoči na pomoč, kadar jo potrebuje, bodi previdna! Če je tako čustveno nestabilen in nesposoben hčerki kadarkoli pomagati, je ne puščaj same z njim. Tudi njo bo čustveno izsiljeval in takrat hčerke ne boš mogla potolažiti. Če poleg vsega še pije…

Dobro razmisli in želim ti vso srečo!