Zakaj sploh še vztraja,če sem mu odveč?
Nič.
Odgovor je odličen, bolj primernega do sedaj tule ni bilo.[/quote]
Poudarjeno je, da spita ločeno že nekaj časa. Če bi bilo v igri le natikanje, tega ne bi pisala. Ponavadi ključnih dejstev ne spregledaš.[/quote]
Ti si pa popolnoma narobe razumel tisti stavek s čevljem (ali pa le provociraš). Iz konteksta si vzel(a) besedo “natikanje” in sklepal(a), da je s tem mišljen seks. Pa nima prav nobene zveze s tem.
Pomeni le, da partnerju ne postavlja mej in si posledično preveč dovoli.
Nič.
Odgovor je odličen, bolj primernega do sedaj tule ni bilo.[/quote]
Poudarjeno je, da spita ločeno že nekaj časa. Če bi bilo v igri le natikanje, tega ne bi pisala. Ponavadi ključnih dejstev ne spregledaš.[/quote]
Drago radovedno bitje, ki potrebuje podrobno pojasnilo preprostih dejstev.
Zamisli si dobro uhojen, dober, trpežen čevelj, ki ti služi in služi in je trpežen, takorekoč neuničljiv. Je za v mokroto, pa za v mraz, pa za v sneg, celo v vročini diha in se ti noga ne poti v njem. Skratka, dobil si ga slučajno, a ga ne daš, ne daš za noben denar, ker ti služi in služi in ne neha. Vzdrževanja ne rabi pretiranega, videti je, da bo še zdržal ohohoh časa, je kot narejen za tvojo nogo. Je dobro uhojen, žulil te ni nikoli, preprost je za nataknit, udoben je za nošnjo… Čeprav je star in že čisto malo pošvedran, kar te sploh ne moti, se ga ne bi znebil za noben denar.
Če imaš še kakšno vprašanje pa ti kar mirno vprašaj. Zate se bom posebej potrudil:-).
p.s.: Kaj je z nekimi ženskami? Če omeniš natikanje starega škarpa, pomislijo najprej na – penetracijo. Ali že dolgo niso tega počele ali pa bi nonstop… najedale:-).
Sanjanje je beg iz realnosti, ne ponuja rešitve in te dela samo še bolj žalostno in osamljeno.
Zakaj si vzljubila prav tega človeka?[/quote]
Ko boš to raziskala, ko se boš vrnila v tisti čas, ko so te v zvezi z njim prevevali občutki naklonjenosti, povezanosti, morda ne le zaljubljenosti, temveč tudi ljubezni, potem si boš šele na jasnem, koliko resnice je v tem, kar praviš: “V meni je vse umrlo…… “
Od tu dalje si boš na jasnem, v katero smer graditi. Nikakor pa ni vržen stran čas, ki si ga boš vzela za to, da se spet zaveš sebe. Na kakšen način se lahko tega lotiš, je navedeno v zgornjih predlogih.
Podobna situacija je tudi doma pri mojih dveh.. Stara se. 19 let… Trenutno pa ti svetujem, da ne glej na otroke… Glej na sebe, ker kasneje ti bo zal, ce ne bos.. Zapravljas cas ce si z njim, ce ves da to ni to, da ni tako kot bi moralo bit,.. Otroci pac ne bodo vedno razumeli, pa bodo razumeli kasneje.., jaz sama vem, da seveda upam da bi bilo med starsema vse dobro, vendar ze dolgo casa ni, in raje vidim da se locita in pac zivita svobodno, kokr pa da spita loceno, zivita v isti hisi, ozracje napeto, se ne pocutita dobro v druzbi drug drugega, kar vpliva tudi na vse nas, hcerke.. Jaz sem sicer najmlajsa, sestri sta ze pri 30… Vsekakor ni lusno.. Predlagam, da si probas ustvarit zivljenje, kot ti odgovarja. Pa vso sreco