Mene je pa groza, ker vidim kako manipulira s hčerkama. Da ju vleče v svoj megleni svet odvisnosti, strahu, megle, občutka krivde in dolžnosti. V takih trenutkih sama čisto zamrznem in jima ne znam pomagati. Vidim pa njuno reakcijo, njun strah na obrazih. Zato zbiram še zadnje atome moči, da se dejansko tudi odselim, čeprav vem da bosta hčerki tudi (ali pa celo zgolj) pri njemu. Vem pa, da se moram najprej rešiti sama in potem lahko pomagam tudi njima.

Bertolina predlaga ti, da čimprej poiščeš pomoč. Takšnih primerov je kar nekaj, kot tudi organizacij, ki se s tem ukvarjajo. Pri tem bi ti prišla dobro pomoč psihoterapevta, ki bi ti stal ob strani in ti pomagal najti moč in ojačati tvoje šibke točke. Ena boljših na tem področju je [email protected], če nisi iz ljubljane, dela tudi po skypu. Verjetno jih je še več, vendar je pomembno, da zares poznajo osebnostne motnje in takšne odnose, ki so zelo specifični, drugače lahko naredi še več škode.

Res je tudi, da moraš najprej pomagati sebi, če želiš pomagati hčerkama. Tako, kot na letalu pravijo, da moraš v primeru nesreče kisikovo masko dati najprej sebi na obraz, šele potem otroku, saj je tako sploh možnost, da se rešita.

GittaAna

To vse….to vse lahko verjameš le, če doživiš.
Kakšen forum, kakšen članek!
Hvala vsem!

Našla sem na monu to temo o narcisih in moj bog…sedaj vem…moja šefica…20 let poniževanja, povzdigovanja sebe, samo ona, ona, prilizovanje, ko sem sama in zabijanje noža vame, kadar le more…ta mon je zakon, odkrila sem, da je tipični narcis, človek s to motnjo, sedaj se ki je odprlo vesolje, prebirala bom naprej, saj preživeti moram z njo še nekaj časa. Hvala ti mon.

Mislim,da za nas mi pomembno zakaj so zlobni,dejstvo je da z leti postanejo še slabši.Za nas je pomembno,da si nikoli več ne dovolimo,da se jim sploh pribižamo v življenju,oziroma,da za nas ne obstajajo.So kot bolezen rak,prej ga odstranijo bolje je za nas.Vsi vemo,da je sreča vse,kar ljudje iščemo v življenju,pa tudi vsi,ki so se znebili takih demonov so zdaj nadvse srečni.

Pozdravljeni,

že nekaj let sem v vezi z očetom (sedaj ) nastnice. V bistvu so se njegove značilnosti v fragmentih (ki jih nisem povezovala) kazale že na začetku veze: on je imel vedno prav, bila sem njegova kraljica kadar sem mu ustregla in zadovoljevala njegove interese, potrebe želje in najslabši človek ko se nisem strinjala z njegovimi dejanji in besedami. Ni bil še ločen, a je leta živel stran od bivše. Žal sem morala prisostvovati postopku ločitve. Dobro ga je obrala: polovico deleža stanovanja, preživnino celo, vse dodatke in olajšave, vse dodatne nakupe nad 100 eur še dodatno krije. Nikoli ne opozori, vsake dva meseca po smsju prileti znesek, ki ga on krije 2/3 čeprav je otrok 50 % pri vsakemu, deljeno skrbništvo. Ob preračunavanju vseh dodatnih ugodnosti in stroškov ki mu jih pripisuje, on krije 5/6 vsega za otroka, kar pa ni poceni (samo najdražja kozmetika, oblačila, najdražji telefoni, ure, igrice itd.) Veliko zasluži. Pri svojem delu sodeluje z odvetniki sodniki, policist. To z otrokom in plačevanje preko mere je zato, da ne bi kdo rekel da je tak primer, kot jih sam službeno srečuje (moja domneva).

Po drugi strani sem sama umetnica, samozaposlena in delam od 8 do 12 ur dnevno, odvisno od tekočih projektov. Sprva je povzdigoval moje talente, sedaj jih zaničuje in sem neodgovorna, nimam svojega stanovanja in prihrankov. Bolj, ko razkrivam, da je sam kriv, saj mu finance polzijo iz rok k bivši in otroku, bolj pritiska name, da se zaposlim v čemerkoli, samo da bi lahko dobila kredit, da bi pomagala rešiti njegov stanovanjski problem. (mimogrede, bivša mu je dolžna še več kot polovico zneska ki mu je obljubila ampak bo vrnila čez deset let ). Skratka vse se vrti okoli tega, da je “idealen bivši mož” finančno, časovno in storitveno (še vedno dela usluge in je v 24 urni pripravljenosti če bo kaj potrebovala). Moj stanovanjski problem je bil rešen tik preden sem ga spoznala, je pa premajhen za tri in tudi nisem lastnica, sem pa doživljenjska uporabnica. Zato me tudi ne more nagovarjati k prodaji svojega (hvala bogu)!

Skratka, bolj kot berem in preučujem motnjo NOM, več kljukic ima in lažje razkrivam njegove igre, laži manipulacije. Njegove vrednote za štirimi stenami so: laž je sredstvo za doseganje cilja, ljudje ne ljubimo ampak smo skupaj zaradi koristi, iskrenost je za šibke in neumne, ljudem moraš govoriti samo to, kar želijo slišati, vsi smo sposobni ubijati… Zunaj štirih sten je to najbolj prijazno bitje, celo sramežljivo, tiho, nikoli se ne daje v ospredje v pogovoru v javnosti. Iz njega žari milina!. Je zelo ustrežljiv, če vidi korist, če ne se izogne (jaz ali hči sva izgovor).

Odnos do mene je: bolj ko v skladu s preučenim o tej motnji razkrivam njegove maske, bolj je krut, aroganten, maščevalen, nasilen. Otroka uči manipulacije, laži, preigravanja, nadutosti, tekmovalnosti. Vedno mora imeti najdražje, ker je “njegova princeska”. Ustreže ji skoraj v vsem (razen če ogroža njegov luksus). Zasluži res veliko in se s tem meni hvali in tekmuje kako luzerska sem v svojem ustvarjanju. Do sedaj sem več kot 20 let preživela brez njega, a vseeno je mnenja, da sem “parazit” ker nimam prihrankov za skupno nepremičnino. Velikokrat laže, ko ga dobim konkretno na laži, je z mano nekaj narobe, dramatiziram, sem preobčutljiva in malenkostna.  Nagovarjal me je, naj grem na pomirjevala, ker se stalno pritožujem čez njegovo obnašanje (sem anksiozna in tesnobna po njegovem mnenju). Vse žalitve, ponižanja in veliko laži je izrečenih v”v šali” in jaz nimam smisla za humor tako kot on in njegova princeska.

Zadnjič je otrok pri mizi dejal: lahko vaju ubijem, a vidva to vesta? Nato je naštela načine kako naju lahko ubije in sicer konkretno: lahko vaju zabodem, s kladvom po glavi, zastrupim… In potem da je to seveda šala in da kar tako razmišlja naglas. Od šoka še kar nekaj časa nisem prišla k sebi. Zato sem jo tudi vprašala zakaj bi to storila, če bi naprimer, v šali? Zato ker vaju naprimer ne maram in vaju lahko, je bil njen odgovor, zraven se je mrščila kot da je “evil” in očka se je neznansko zabaval, tudi pokomentiral kot običajno, ja ja, vzgajam jo v psihopata, tako kot sem jaz! Podton je bil seveda da je to šala. Princeska se je zabavala, ker je videla mojo zaskrbljeno reakcijo, z njo pa tudi njen očka, ker sem tako občutljiva.

R$avno sem se vrnila iz 10 dnevne odsotnosti zaradi fizičnega napada (grabil me je za vrat in mi grozil z nožem), ker sem ga “jaz tako razkurila” (skušala sem posneti avdio njegove žalitve). Spokala sem, štiri dni se mu nisem javljala na telefon, peti dan sem poslušala opravičila in kako to ni bilo ok, šesti, sedmi in osmi dan pa kako je pripravljen za svetovanje in da se to nikdar ne bo več ponovilo.

Vem da bi morala oditi in ga izbrisati iz glave takoj. Še se bojim groženj (da me bo uničil, da bo uporabil vsa sredstva in veze da bom obžalovala). Hodim seveda sama na terapijo in se skušam čimbolj čustveno oddaljiti, pomaga mi  preučevanje vsebin na to temo.

Vem, da nisem starš temu otroku, vendar se mi res sesuva tudi poslednje upanje, ko vidim, kaj nastaja iz tega otroka. Tudi ona zelo uživa ob tujem trpljenju (vojna, nesreče), vse v obliki šale seveda in arogance.

Ker je pristal na svetovanje (že drugič) bi vseeno poizkusila, in vas prosim za nasvet kdo je najboljši terapevt, ki ga on ne bo uspel impresionirati s svojimi dosežki kako dober ex partner je in oče in kako služi človeštvu in družinam s svojim delom. Doma je pošast, kadar ni medvedek. Ti dve vlogi se izmenjavata hipoma in nepredvidljivo.

Torej najboljši terapevt za pare,  kjer ima eden NOM, drugi pa kaže znake odvisnosti (očitno jaz). Prosim iz izkušenj.

Ja, diham bolj na škrge. Marsikdo tu to upam, razume.

Vedno je hudo brati take zgodbe, v katerih se najdes. Midva z (na sreco) ze bivsim sva bila na partnerski terapiji pri Mateji iz Zavoda Namen. Mocno priporocam. Upam, da najdes pomoc in predvsem veliko moci, da resis sebe in otroka. Tudi jaz sem si zelela, da bi lahko nasla nacin, da bi z bivsim lahko odtala skupaj, a dejansko je tako … zlorabe, ki jih opisujes, niso ljubezen, so trauma bonding. V ozadju so tudi drugi mehanizmi, naucena nemoc, gaslighting, vsi hormoni odvisnosti. Preberi si kaj od Loti Palmer (Aleksandra Kocmut, ima skupi o Vrtnice), od tujih Sharida Arabi. Poduci se, ker le tako, se bos izkopala iz tega. Pocasi, vztrajno. Srecno!

Poznano!

Imam tako mamo. Živ hudič in zloba… In osladnost, ko kaj rabi: takoj, ko to dobi, pa fašeš nož….

In potem ti kdo zamodruje: starši se obnašajo samo tako, kot v danem trenutku vejo in znajo. Ti si jim pa večno dolžan držat hrbet…

A resno? Potem bi jaz šele morala biti živ hudič, saj sem se učila od nje! Zakaj nisem? Ker sem izbrala drugače!

Torej: tisti, ki jih takole “zagovarjajo”, zagovarjajo sebe!