Zakaj shujševalne diete redijo
A je katera že brala to knjigo. Jaz sem jo dobila v roke in se mi zdi zelo uredu. Bom poizkusila po tem načinu shujšati.
gre pa za načelo
1. Jej ko si lačen!
2. Jej to kar ti paše, da si udobno sit
3. Redna telesna aktivnost
enostavno ni diete in receptov, ker gre za spremembo načina življenja. Se pravi se začneš prehranjevati kot se boš od sedaj (začetek diete) pa naprej ves čas.
Priporoča raznoliko hrano in odsvetuje praške.
upam, da je še katera brala pa poizkusila, da si izmenjamo mnenja.
Sliši se zelo prvinsko, jej ko si lačen. A tole žal ne bi bilo zame, ker se premalo poslušam oziroma slišim in bi jedla stalno. Rabim red.
Jej to kar ti peše – to zame tudi ne bi bilo pametno. Ker bi potem takoj ukinila moje polnozrnate žemljice in jedla raje francoske rogljičke .-) Kaj naj blefiram, raje jih imam, pa pika. Sicer pa so najbrž kakšne omejitve, tudi tu, a ne?
Redna tel.aktivnost – evo, tu se pa najdem.
Veš, sploh nimam diete. Kosilo – en krožnik, večerja – pol krožnika. Obvezni zajtrki. Sadne malice. Brez spuščanja obrokov. Uravnotežena zdrava hrana (manj maščob, manj bele moke, več zelenjave). Sladkanje res le občasno in kontrolirano. Brez prigrizkov. ………..evo, to je to.
Računam, da mi bodo kile šle precej počasi dol, a se mi ne mudi. Sedaj, na začetku, gre seveda hitro, a kasneje vem da ne bo tako.
Si pa postavila pravo vprašanje, veš. Najhuje je, da se človek zaleti v to hujšanje, shujša, potem pa………slej ko prej gre na stara pota hitrega jedenja, nikoli časa, sendviči, zvečer pa obilen obrok.
lp!
To so dokaj slaba načela. Na tak način prideš do stanja, ko pozabiš na vse in delaš vse narobe.
Jej vsaj vsake 3 ure, ker boš tako imela očutek sitosti skozi celi dan.
Jej živila, ki se smatrajo za zdrava in ti dajo potrebno energijo, kar v splošnem pomeni raznolika hrana.
Imej načrt telesnih aktivnosti v naprej, drugače boš ugotovila, da kar vsake toliko nekaj spuščaš.
Če ne moreš zadostiti potrebam z trdo hrano, lahko uporabiš tudi praške, vendar smotrno in v mejah normale.
Kolko knjig si prebrala bi lahko do sedaj že naštudirala kaj je potrebno za uspeh.
Lp
EStella, tudi jaz sem prebrala to knjigo in se mi zdi super.
Tisti, ki dvomite v strokovnost: Napisala jo je ugledna znanstvenica, ki je tudi sama nekoč trpela zaradi kompulzivnega prenajedanja in ki je sama uspešno shujšala:
http://en.wikipedia.org/wiki/Amanda_Sainsbury-Salis
Zelo se strinjam z osnovnim sporočilom, da nizkokalorične diete redijo. To je tudi moja izkušnja. Stradanje redi, ker upočasni metabolizem in, preprosto povedano, možgani dobijo sporočilo naj zahtevajo več hrane, pri čemer pride do neobvladljivega hlepenja po močno redilni hrani. Zato avtorica priporoča hujšanje brez lakote in ima po moje še kako prav.
Edini problem pri omenjenih priporočilih se mi zdi, da v praksi ni tako lahko … Nekdo, ki je že dolgo zaciklan v krogu prenajedanja in stradanja, vsaj v začetku težko pogrunta, kdaj je dejansko lačen in, kar je še težje, da se ustavi, ko je ravno prav udobno sit. 🙂
Menim, da je razumevanje omenjenih načel zelo odvisno od zornega kota, iz katerega jih pogledaš.
1. Jej, ko si lačen: ja, vendar moraš svojemu telesu znati prisluhniti! Telo ti samo sporoči, kdaj potrebuje nove hranilne snovi. Večina nas (z mano vred) tega sporočila ne razbere in menim, da je ravno v tem težava. Tudi tempo življenja nam ne dovoljuje prisluhniti svojemu telesu. Ponavadi jemo takrat, ko smo že preveč lačni, in takrat potem tudi pojemo preveč hrane glede na naše potrebe. Zato nam ne preostane drugega, kot da kontroliramo vnos hrane glede na časovno razporeditev obrokov.
2. Jej to, kar ti paše, da si udobno sit: no, tudi to bi lahko popolnoma držalo, vendar se zopet pojavi ista težava: ne znamo in ne moremo prisluhniti svojemu telesu. Pri sebi opažam naslednje: kadar jem raznoliko, uravnoteženo, skratka zdravo hrano, se mnogo bolje počutim. Če jem npr. pico (ki jo sicer obožujem), pa mi telo začne sporočati, da to ni bilo ravno najbolje zame. Ampak ponavadi takšne signale mojega telesa čisto enostavno spregledam (zavestno ali pa tudi ne). Če se sama ne bi kontrolirala pri izboru živil, bi zagotovo še naprej jedla nezdravo hrano (če jo tako imenujem), seveda v prevelikih količinah (sitost v tem primeru sploh ne bi bila več udobna), in telo bi odreagiralo – s kilami ali bolezenskimi težavami.
3. Redna telesna vadba: tu seveda ni debate.
Menim, da življenje običajnega človeka ne omogoča tega, da bi prisluhnili sporočilom, ki jih pošilja naše telo. Zato smo pridelali (nekateri tudi mnogo) preveč kil, s katerimi bijemo težke bitke. In ravno zaradi sodobnega načina življenja smo prisiljeni prevzeti zavestno kontrolo nad vnosom hrane, če se želimo proti odvečni teži uspešno in na dolgi rok boriti. Vendar zame to ne pomeni biti na strogi dieti, ampak spremeniti način življenja v tolikšni meri, da bom z njim z lahkoto vzdrževala željeno telesno težo, ko jo bom dosegla. Naučiti se moram prisluhniti telesu in živeti v skladu s sporočili, ki mi jih vsakodnevno pošilja. Je pa to precej težko, zato zaenkrat vidim rešitev res le v samokontroli (toda ne odrekanju!).
Lp
Ljudje ne komlicirajte, treba se je gibat, hodit nekam na kakšne 5 km dolg pohod, v breg pa bodo šle kile dol, pri ženskah je tako, da bi samo neki hotle dosečt z dieto, gibale pa se nič.
Jaz sem v roku 1.5 meseca shujašl za 6 kg, ampak brez gibanja sigurno ne, hrana pa sploh mora bit pošlihtana no ne v nulo, ampak čim bolj zdravo jest.
Se strinjam z Lenko. Res se je potrebno poslušati in se spremljati. Kaj je dobro za enga lahko da za drugega ni.
Iz mojih izkušenj lahko povem, da sem tudi jedla ko sem bila lačna, vedanr je bilo žal to že prepozno saj mi je sladkor padel in se pol nisem in nisem mogla najesti. Odkar jem 5x na dan, sem uspela vsaj to, da se ne redim. Edino več gibanja bi morala uvesti, a mi nekako ne rata. Sem začela s kolesom, pa nisem dosledna. Sedaj sem se odločila, da je čas, da mi vadba postane rutina in da bom vadila (sobno kolo) 3x na teden (pon-sreda-petek). Bolje to kot nič.