Rada bi kakšen nasvet glede mojega karakterja. In sicer me zadnje čase zelo mori to, da se za vsako stvar, četudi se logično, zavestno zavedam, da je zadeva nepomembna, tako zelo sekiram. Živce mi žrejo drugi ljudje, čeprav sama vem, da ne delam nič narobe, da vsem pomagam kolikor se da, in me vsaka njihova zavrnitev tako zelo prizadene in se sekiram, kaj sem storila narobe, kako popraviti svoje dejanje, izboljšati karakter. Gotovo sem premalo samozavestna ali kaj? Kaj naredite, da se ne sekirate zaradi napak, ki jih delajo drugi? Kaj storiti, da mi mnenje drugih ne bi pomenilo več kot mnenje, ki ga imam sama o sebi?

Hvala za pomoč in tolažbo!

Lučka, vsak gre čez veliko osebnih stisk in tudi ti si se očitno znašla v takšni stiski. Seveda ni čarobnega recepta; naredi to in to in nehal se boš sekirati. Pomembno je predvsem, da se zaveš, da te določena stvar moti, da jo proskušaš razumeti. Praviš, da ti je mnenje drugih zelo pomembno, da se sekiraš ko te nekdo zavrne, ko jim skušaš pomagati. Mislim, da je pomembno, da vsako stvar vzameš kot učenje, da se potrudiš po svojih najboljših močeh in nato pregledaš kaj se ti zdi, da si naredila narobe oz. kaj meniš, da bi drugič lahko naredila boljše in zelo pomembno je, da se znaš pohvaliti, ko vidiš, da si nekaj uspešno opravila. Ljudje smo velikokrat sami sebi največji kritiki, vendar pa slabo prenesemo, če nas kritizira nekdo drug, sploh, če nam je ta oseba pomembna. Vsekakor nam ni nikoli popolnoma vseeno kaj si mislijo drugi o nas, lahko pa se naučimo ceniti sebe ne glede na to, da nismo popolni. Vsaka spremeba v mišljenju in koraki proti večji samozavesti pa so gotovo dolgotrajen proces, ki se ga učimo vse življenje.